Page 169 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 169
VINKO O[LAK
zven in pomen končnic -stvo ali -izem, ki pomenita, prva slovanskega
in druga latinskega porekla, v sistem urejen nauk o kakem predmetu,
čemur pravimo tudi »šola«, kar je predvsem v navadi pri razlikovanju
umetnostnih smeri v zgodovini umetnosti, ali tudi v zgodovini filo-
zofije, kakor denimo »frankfurtska šola«, vendarle vprašati, ali je bil
Božji sin na zemlji docent te ali one teološke in modroslovne »šole«,
kakor daje končnica besede »krščanstvo« nedvomno razumeti.
Ko se tako vprašamo, in glede na naravo tega, kar je Kristus učil,
se nujno moramo tudi tako vprašati, saj je od pravilnega odgovora
na to vprašanje odvisno vse, od naše osebne sreče na tem in na onem
svetu, do blaginje naroda, ki mu pripadamo, in človeštva, katerega del
smo v najvišjem pomenu te besede, ki je predvsem duhovne in ne zgolj
materialne narave, pri tem še ne postavljamo pod vprašaj resničnosti
tega, kar beseda »krščanstvo« s svojo »izdajalsko« končnico -stvo po-
meni, kakor da bi vnaprej hoteli reči: Kristus je učil resnico, krščanstvo
pa je sistem potvorb te resnice. Ta preiskava šele sledi, zaenkrat, kakor
je to pri poštenem sodišču, puščamo metodično veljati, da »krščan-
stvo« glede tega, kar je učil Kristus, ne pomeni laži ali vsaj neresnic v
odnosu do resnice evangelija. Če se v naši obravnavi oglasijo priče, ki
bi utegnile dokazati, da je med Jezusovim učenjem in med »krščan-
stvom« razlika med resnico in neresnico, bomo svojo juridično pred-
postavko umaknili in dali besedo kritiki.
Da bi si lažje predstavljali, v čem je torej razlika med tem, kar je
učil Kristus in med tem, kar razumemo pod pojmom »krščanstvo«,
odprimo na mizi dve knjigi, ki to razliko utelešata ne le optično in
haptično, kakor danes pravimo, ampak tudi pomensko: Sveto pismo
in Katekizem. Ker zaenkrat možnost neresničnosti v »krščanstvu«
abstrahiramo, je najprej vseeno, ali je to protestantska ali katoliška
izdaja Biblije in ali je to katoliški ali protestantski katekizem, pri
čemer pravoslavnih izdaj Biblije in pravoslavnih izdaj katekizma ne
vključujem v obravnavo, da bi osnovna tema ostala kolikor toliko
pregledna. Pri tem naj pripomnim, da nas tudi katoliška izdaja Bibli-
je ne sme motiti, saj apokrifne knjige, ki jih katolicizem po Tridentu
obvezno vključuje kot del Svetega pisma in jih ima za pristno Božjo
besedo – pravoslavje ima takih apokrifov še nekaj več – ne zadeva in
tako tudi ne prizadene tega, kar v tej primerjavi edino upoštevamo,
167
zven in pomen končnic -stvo ali -izem, ki pomenita, prva slovanskega
in druga latinskega porekla, v sistem urejen nauk o kakem predmetu,
čemur pravimo tudi »šola«, kar je predvsem v navadi pri razlikovanju
umetnostnih smeri v zgodovini umetnosti, ali tudi v zgodovini filo-
zofije, kakor denimo »frankfurtska šola«, vendarle vprašati, ali je bil
Božji sin na zemlji docent te ali one teološke in modroslovne »šole«,
kakor daje končnica besede »krščanstvo« nedvomno razumeti.
Ko se tako vprašamo, in glede na naravo tega, kar je Kristus učil,
se nujno moramo tudi tako vprašati, saj je od pravilnega odgovora
na to vprašanje odvisno vse, od naše osebne sreče na tem in na onem
svetu, do blaginje naroda, ki mu pripadamo, in človeštva, katerega del
smo v najvišjem pomenu te besede, ki je predvsem duhovne in ne zgolj
materialne narave, pri tem še ne postavljamo pod vprašaj resničnosti
tega, kar beseda »krščanstvo« s svojo »izdajalsko« končnico -stvo po-
meni, kakor da bi vnaprej hoteli reči: Kristus je učil resnico, krščanstvo
pa je sistem potvorb te resnice. Ta preiskava šele sledi, zaenkrat, kakor
je to pri poštenem sodišču, puščamo metodično veljati, da »krščan-
stvo« glede tega, kar je učil Kristus, ne pomeni laži ali vsaj neresnic v
odnosu do resnice evangelija. Če se v naši obravnavi oglasijo priče, ki
bi utegnile dokazati, da je med Jezusovim učenjem in med »krščan-
stvom« razlika med resnico in neresnico, bomo svojo juridično pred-
postavko umaknili in dali besedo kritiki.
Da bi si lažje predstavljali, v čem je torej razlika med tem, kar je
učil Kristus in med tem, kar razumemo pod pojmom »krščanstvo«,
odprimo na mizi dve knjigi, ki to razliko utelešata ne le optično in
haptično, kakor danes pravimo, ampak tudi pomensko: Sveto pismo
in Katekizem. Ker zaenkrat možnost neresničnosti v »krščanstvu«
abstrahiramo, je najprej vseeno, ali je to protestantska ali katoliška
izdaja Biblije in ali je to katoliški ali protestantski katekizem, pri
čemer pravoslavnih izdaj Biblije in pravoslavnih izdaj katekizma ne
vključujem v obravnavo, da bi osnovna tema ostala kolikor toliko
pregledna. Pri tem naj pripomnim, da nas tudi katoliška izdaja Bibli-
je ne sme motiti, saj apokrifne knjige, ki jih katolicizem po Tridentu
obvezno vključuje kot del Svetega pisma in jih ima za pristno Božjo
besedo – pravoslavje ima takih apokrifov še nekaj več – ne zadeva in
tako tudi ne prizadene tega, kar v tej primerjavi edino upoštevamo,
167
