Page 170 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 170
[TUDIJSKI VE^ERI
namreč neposredne Kristusove besede, ki sestavljajo korpus nepo
srednega Jezusovega učenja v času njegovega bivanja na zemlji in
kratek čas njegovega prikazovanja učencem v Jeruzalemu po njegovi
smrti in vstajenju. Katekizmi se med seboj glede marsičesa močno
razlikujejo, a najprej nas tudi te razlike ne zanimajo in predpostavlja-
mo, kakor da se vse, kar piše bodisi v katoliškem ali v protestantskem
katekizmu, sklada s tem, kar je Jezus govoril in učil.
V tej fizični in ne samo pomenski in duhovni ponazoritvi je Bibli-
ja posoda tega, kar je govoril Jezus, kar je učil in s čimer je iz hudo
grešnih ljudi delal svoje učence, iz učencev pa Božje otroke, ki dedu-
jejo kraljestvo – Katekizem pa je posoda tega, kako človek razume,
razlaga in aplicira Božjo besedo, kako človeška razumnost, modrost
in verovanje stavke Jezusa Kristusa ureja v sistem verovanja in razu-
mevanja, ki mu pravimo »krščanstvo«. Ta opredelitev ne pomeni, da
bi bil Katekizem nujno v opreki z Jezusovo besedo, tako tudi ne po-
meni, da bi bilo krščanstvo nujno v opreki s Kristusom, vsaj v izho-
dišču naše obravnave ne, vsekakor pa pomeni, da to ni ista stvar, da
krščanstvo, pa naj bo še tako zvest posnetek Jezusovih besed, ni Kri-
stus, ampak, če je posnetek zvest, poštena, resnična informacija o
njem in o njegovem nauku, ne pa on sam in njegov nauk. Katekizem,1
ki ponazarja in pomeni sistematiziran verski in svetovnonazorski
nauk kristjanov, lahko bralca in učenca bolj ali manj prav informira
o Kristusu in njegovem nauku, nima pa duhovne moči, kakor je pri-
držana Božji besedi v Svetem pismu.
V svoji zgodovini imajo katekizmi dva namena, ki se v temelju
razhajata. Izvirno je naloga katekizma enaka kakor naloga pridige,
ki ji Nova zaveza pravi »oznanjevanje«. To najdemo v Pavlovem stavku
iz pisma Rimljanom: »Potemtakem je vera iz oznanjevanja, oznanjevanje
pa je po Kristusovi besedi« (Rim 10,17). Katekizem v izvirnem pomenu
bralcu približuje in razlaga Kristusovo besedo. Tako so pisali katekiz-
me reformatorji – in s prav takim katekizmom se je rodila knjižna
slovenščina, z njo pa vsa literarna in kulturna zgodovina slovenskega
1 Beseda katekizem prihaja iz neolatinskega samostalnika catechismus in glagola ca-
techizare, oboje pa iz neogrškega samostalnika κατήχησις (katēchesis) in glagola
κατηχει©ν (katēchein). Glagol κατηχει©ν iz κατά (katá) »od zgoraj dol« in ήι©χει©ν (ēchein)
»doneti« pomeni »doneti od zgoraj dol« kar preneseno pomeni »poučevati«.
168
namreč neposredne Kristusove besede, ki sestavljajo korpus nepo
srednega Jezusovega učenja v času njegovega bivanja na zemlji in
kratek čas njegovega prikazovanja učencem v Jeruzalemu po njegovi
smrti in vstajenju. Katekizmi se med seboj glede marsičesa močno
razlikujejo, a najprej nas tudi te razlike ne zanimajo in predpostavlja-
mo, kakor da se vse, kar piše bodisi v katoliškem ali v protestantskem
katekizmu, sklada s tem, kar je Jezus govoril in učil.
V tej fizični in ne samo pomenski in duhovni ponazoritvi je Bibli-
ja posoda tega, kar je govoril Jezus, kar je učil in s čimer je iz hudo
grešnih ljudi delal svoje učence, iz učencev pa Božje otroke, ki dedu-
jejo kraljestvo – Katekizem pa je posoda tega, kako človek razume,
razlaga in aplicira Božjo besedo, kako človeška razumnost, modrost
in verovanje stavke Jezusa Kristusa ureja v sistem verovanja in razu-
mevanja, ki mu pravimo »krščanstvo«. Ta opredelitev ne pomeni, da
bi bil Katekizem nujno v opreki z Jezusovo besedo, tako tudi ne po-
meni, da bi bilo krščanstvo nujno v opreki s Kristusom, vsaj v izho-
dišču naše obravnave ne, vsekakor pa pomeni, da to ni ista stvar, da
krščanstvo, pa naj bo še tako zvest posnetek Jezusovih besed, ni Kri-
stus, ampak, če je posnetek zvest, poštena, resnična informacija o
njem in o njegovem nauku, ne pa on sam in njegov nauk. Katekizem,1
ki ponazarja in pomeni sistematiziran verski in svetovnonazorski
nauk kristjanov, lahko bralca in učenca bolj ali manj prav informira
o Kristusu in njegovem nauku, nima pa duhovne moči, kakor je pri-
držana Božji besedi v Svetem pismu.
V svoji zgodovini imajo katekizmi dva namena, ki se v temelju
razhajata. Izvirno je naloga katekizma enaka kakor naloga pridige,
ki ji Nova zaveza pravi »oznanjevanje«. To najdemo v Pavlovem stavku
iz pisma Rimljanom: »Potemtakem je vera iz oznanjevanja, oznanjevanje
pa je po Kristusovi besedi« (Rim 10,17). Katekizem v izvirnem pomenu
bralcu približuje in razlaga Kristusovo besedo. Tako so pisali katekiz-
me reformatorji – in s prav takim katekizmom se je rodila knjižna
slovenščina, z njo pa vsa literarna in kulturna zgodovina slovenskega
1 Beseda katekizem prihaja iz neolatinskega samostalnika catechismus in glagola ca-
techizare, oboje pa iz neogrškega samostalnika κατήχησις (katēchesis) in glagola
κατηχει©ν (katēchein). Glagol κατηχει©ν iz κατά (katá) »od zgoraj dol« in ήι©χει©ν (ēchein)
»doneti« pomeni »doneti od zgoraj dol« kar preneseno pomeni »poučevati«.
168
