Page 171 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 171
VINKO O[LAK
naroda. Obstaja pa tudi temu nasprotna raba te literarne oblike,
namreč v smislu falzificiranja Božje besede bodisi z izpuščanjem
pomembnih svetopisemskih mest; z dodajanjem naukov, ki jih v
Svetem pismu ni mogoče najti, celo v apokrifih ne, čeprav so bili v
katoliške in pravoslavne izdaje vključeni prav zato, da bi nekako ute-
meljili zmotne nauke, ki jih s svetopisemskimi knjigami ni mogoče
utemeljiti, ali pa s popačeno razlago sicer pravilno navajanih svetopi-
semskih mest. Ali sodi kak katekizem v kategorijo pristnega pouče-
vanja resnic iz Božje besede ali pa v kategorijo njenega ponarejanja,
ni odvisno od tega, v kateri izmed številnih cerkva, ki se razglašajo za
krščanske, je bil pripravljen in izdan, ampak izključno od tega, kakšna
je njegova usklajenost z Božjo besedo. Zato ne bomo vnaprej hvalili
vsakega reformacijskega katekizma, saj so se tudi v te prikradle zmo-
te in neusklajenosti z Biblijo, kakor tudi ne bomo vnaprej zavračali
in obsojali vsak katoliški ali pravoslavni katekizem, saj se niso vsi
porodili iz vnaprejšnje težnje, da bi Božjo besedo nategnili na kopito
človeških naukov te ali one cerkve, ampak so tudi tam delovali iskre-
no misleči ljudje, ki so mislili, da prav razlagajo Božjo besedo. Odlo-
čilna torej ni cerkvena ali teološka pripadnost kakega katekizma,
ampak natančna in v resnico usmerjena primerjava med Biblijo in
predloženim katekizmom. Pri tem je jasno, da je Božja beseda tista,
ki sodi človeško in ne narobe, kakor je to pri očitnem ponarejanju
svetopisemskih resnic.
Kristus je to, kar JE – krščanstvo je to, kar o Kristusu veruje in
misli in uresničuje človek, ki je vsaj v temeljnem stavku vere sprejel
Kristusa. Tudi če je človek pri tem povsem predan Božji besedi in is-
kren in ničesar ne odvzema in nič ne dodaja in ničesar ne ponareja,
ostaja med Kristusom in krščanstvom ostanek razlike, ki je v Božji
besedi označen s tem, da tam ne najdemo nobenega -izma in nobene-
ga -stva, ki označujeta človeške miselne in združevalne sisteme. Ti
sistemi pa niso predvsem problematični zaradi morebitnih zmot ali
celo zavestnih ponaredkov, vse to je sekundarnega značaja, ampak
predvsem zaradi tega, ker težijo k temu, da vstopajo v človekovo srce
namesto Kristusa samega in ga tam nezavedno izrinjajo. Zato imamo
danes veliko krščanstva, pa zelo malo resničnih Jezusovih učencev. In
večina teh, cela milijarda in več, ki pripadajo takemu ali drugačnemu
169
naroda. Obstaja pa tudi temu nasprotna raba te literarne oblike,
namreč v smislu falzificiranja Božje besede bodisi z izpuščanjem
pomembnih svetopisemskih mest; z dodajanjem naukov, ki jih v
Svetem pismu ni mogoče najti, celo v apokrifih ne, čeprav so bili v
katoliške in pravoslavne izdaje vključeni prav zato, da bi nekako ute-
meljili zmotne nauke, ki jih s svetopisemskimi knjigami ni mogoče
utemeljiti, ali pa s popačeno razlago sicer pravilno navajanih svetopi-
semskih mest. Ali sodi kak katekizem v kategorijo pristnega pouče-
vanja resnic iz Božje besede ali pa v kategorijo njenega ponarejanja,
ni odvisno od tega, v kateri izmed številnih cerkva, ki se razglašajo za
krščanske, je bil pripravljen in izdan, ampak izključno od tega, kakšna
je njegova usklajenost z Božjo besedo. Zato ne bomo vnaprej hvalili
vsakega reformacijskega katekizma, saj so se tudi v te prikradle zmo-
te in neusklajenosti z Biblijo, kakor tudi ne bomo vnaprej zavračali
in obsojali vsak katoliški ali pravoslavni katekizem, saj se niso vsi
porodili iz vnaprejšnje težnje, da bi Božjo besedo nategnili na kopito
človeških naukov te ali one cerkve, ampak so tudi tam delovali iskre-
no misleči ljudje, ki so mislili, da prav razlagajo Božjo besedo. Odlo-
čilna torej ni cerkvena ali teološka pripadnost kakega katekizma,
ampak natančna in v resnico usmerjena primerjava med Biblijo in
predloženim katekizmom. Pri tem je jasno, da je Božja beseda tista,
ki sodi človeško in ne narobe, kakor je to pri očitnem ponarejanju
svetopisemskih resnic.
Kristus je to, kar JE – krščanstvo je to, kar o Kristusu veruje in
misli in uresničuje človek, ki je vsaj v temeljnem stavku vere sprejel
Kristusa. Tudi če je človek pri tem povsem predan Božji besedi in is-
kren in ničesar ne odvzema in nič ne dodaja in ničesar ne ponareja,
ostaja med Kristusom in krščanstvom ostanek razlike, ki je v Božji
besedi označen s tem, da tam ne najdemo nobenega -izma in nobene-
ga -stva, ki označujeta človeške miselne in združevalne sisteme. Ti
sistemi pa niso predvsem problematični zaradi morebitnih zmot ali
celo zavestnih ponaredkov, vse to je sekundarnega značaja, ampak
predvsem zaradi tega, ker težijo k temu, da vstopajo v človekovo srce
namesto Kristusa samega in ga tam nezavedno izrinjajo. Zato imamo
danes veliko krščanstva, pa zelo malo resničnih Jezusovih učencev. In
večina teh, cela milijarda in več, ki pripadajo takemu ali drugačnemu
169
