Page 219 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 219
Luka Ilić
MATIJA VLA^I] ILIRIK
V TEOLO[KIH KONTROVERZAH 16. STOLETJA
V spomin na očeta
Uvod
Matija Vlačić Ilirik (Matthias Flacius Illyricus) se je rodil 3. marca
1520 v Alboni, današnjem Labinu v Istri. Šestnajstleten je odšel v
Benetke in tam tri leta prebil v šoli San Marco, kjer ga je poučeval
znani renesančni humanist Giambattista Egnazio (1473–1553), pri-
jatelj Desideria Erazma Rotterdamskega (1486–1536). Med študijem
v Italiji mu je Baldo Lupetino (1502–1556), njegov sorodnik po ma-
terini strani, dajal v branje protestantsko literaturo.1
Vlačić je nadaljeval izobraževanje v Baslu, kjer se je 1. maja 1539
vpisal na univerzo. Iz Basla se je že naslednje leto preselil v Tübingen.
Na svoj dom ga je sprejel rojak Matija Grbić (Matthias Garbitius Illyri-
cus, 1511–1559), ki je bil tam profesor grškega jezika.2 Grbić in Joachim
1 Baldo Lupetini je bil katoliški duhovnik na Cresu, pozneje pa frančiškanski pro-
vincial v samostanu v Benetkah. Svetoval je Vlačiću, da gre študirati teologijo v
Nemčijo. Leta 1542 so ga zaprli z obtožbo, da je prestopil v protestantsko vero.
Po mnogih letih zapora v beneški ječi ga je inkvizicija obsodila na smrt in utopi-
tev. Prim. www.flacius.net
2 Še kot deček je Grbić prišel v Nürnberg, kjer je bil najprej dijak v samostanski šoli,
potem pa na novo osnovani gimnaziji za časa Joachima Camerariusa. Od tam je
odšel na univerzo v Heidelberg, leta 1534 pa je postal Melanchthonov učenec v
Wittenbergu. Ko je magistriral, ga je Melanchthon priporočil univerzi v Tübinge-
nu, kjer je postal profesor grškega jezika, književnosti in kasneje tudi etike. Trikrat
je bil dekan njene filozofske fakultete (facultas artium). Prim. Luka Ilić, ’Praecep-
tor Humanissimus et duo Illyri: Garbitius et Flacius’, v Irene Dingel in Armin
Kohnle (ur.), Philipp Melanchthon. Lehrer Deutschlands, Reformator Europas [Leu-
corea–Studien zur Geschichte der Reformation und der Lutherischen Orthodoxie
13], (Leipzig: Evangelisches Verlagsanstalt, 2011), 65–79.
217
MATIJA VLA^I] ILIRIK
V TEOLO[KIH KONTROVERZAH 16. STOLETJA
V spomin na očeta
Uvod
Matija Vlačić Ilirik (Matthias Flacius Illyricus) se je rodil 3. marca
1520 v Alboni, današnjem Labinu v Istri. Šestnajstleten je odšel v
Benetke in tam tri leta prebil v šoli San Marco, kjer ga je poučeval
znani renesančni humanist Giambattista Egnazio (1473–1553), pri-
jatelj Desideria Erazma Rotterdamskega (1486–1536). Med študijem
v Italiji mu je Baldo Lupetino (1502–1556), njegov sorodnik po ma-
terini strani, dajal v branje protestantsko literaturo.1
Vlačić je nadaljeval izobraževanje v Baslu, kjer se je 1. maja 1539
vpisal na univerzo. Iz Basla se je že naslednje leto preselil v Tübingen.
Na svoj dom ga je sprejel rojak Matija Grbić (Matthias Garbitius Illyri-
cus, 1511–1559), ki je bil tam profesor grškega jezika.2 Grbić in Joachim
1 Baldo Lupetini je bil katoliški duhovnik na Cresu, pozneje pa frančiškanski pro-
vincial v samostanu v Benetkah. Svetoval je Vlačiću, da gre študirati teologijo v
Nemčijo. Leta 1542 so ga zaprli z obtožbo, da je prestopil v protestantsko vero.
Po mnogih letih zapora v beneški ječi ga je inkvizicija obsodila na smrt in utopi-
tev. Prim. www.flacius.net
2 Še kot deček je Grbić prišel v Nürnberg, kjer je bil najprej dijak v samostanski šoli,
potem pa na novo osnovani gimnaziji za časa Joachima Camerariusa. Od tam je
odšel na univerzo v Heidelberg, leta 1534 pa je postal Melanchthonov učenec v
Wittenbergu. Ko je magistriral, ga je Melanchthon priporočil univerzi v Tübinge-
nu, kjer je postal profesor grškega jezika, književnosti in kasneje tudi etike. Trikrat
je bil dekan njene filozofske fakultete (facultas artium). Prim. Luka Ilić, ’Praecep-
tor Humanissimus et duo Illyri: Garbitius et Flacius’, v Irene Dingel in Armin
Kohnle (ur.), Philipp Melanchthon. Lehrer Deutschlands, Reformator Europas [Leu-
corea–Studien zur Geschichte der Reformation und der Lutherischen Orthodoxie
13], (Leipzig: Evangelisches Verlagsanstalt, 2011), 65–79.
217
