Page 51 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 51
LUCIJAN ADAM

učil, verjetno že prav v začetku, pri rojstvu pesmarice. Leta 1575 je
morda tudi na podlagi prevajanja celotnega Svetega pisma in načrta
izdaje Biblije v slovenskem jeziku sodeloval v Trubarjevih Treh duhovnih
pejsnih in v njih objavil prevod šestih psalmov, od katerih je za 91.
psalm Čerin ugotovil, da ga je mogoče šteti za Dalmatinovo avtorsko
pesem na podlagi psalma. Hkrati je v tej pesmarici že objavil večinski
delež – šest od skupno enajstih pesmi. Leta 1579 je Dalmatin objavil
svojo prvo pravo pesmarico, pri kateri je morda sodeloval – se vsaj
posvetoval – s Trubarjem in ki jo, retrogradno gledano, verjetno lah-
ko štejemo za vmesno postajo, most do pesmarice iz leta 1584, ki
pomeni vrh Dalmatinovih uredniških, vsebinskih in oblikovnih pri-
zadevanj pri razvoju slovenske protestantske pesmarice. Tudi oblikov-
no je pesm­ arica iz leta 1584 do tistega časa najbolje opremljena – je
ilustrirana. Krasi jo 15 lesorezov.

Dalmatin je z delom pri razvoju slovenske protestantske pesma­rice
nadaljeval delo, ki ga je začel Primož Trubar. Dalmatinova prizadeva­
nja je po vsebini, predvsem v količini objavljenih pesmi in številčno­sti
zastopanih avtorjev, dopolnil Felicijan Trubar s svojo pesmarico, iz-
dano leta 1595. Njegova pesmarica je po obsegu besedil in številu
strani najobsežnejša slovenska protestantska pesmarica. Tradicijo
slovens­­ ke protestantske pesmarice je moč slediti tudi v ohranjeni
prekmurski, t.i. Martjanski pesmarici, v kateri so se ohranile tudi Dal­
matinove pesmi.

center SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, Ljubljana 1997,
prepis: 53–56, prevod: 56–58, cit. str. (prepis:) 54, (prevod:) 57, orig. v: ARS, Stan.
arh., fasc. 54/2, sn. 1, foto: NUK, Ms 22/57, objavil: Th. Elze: Primus Trubers
briefe, Tübingen 1897, 508–511 (delno).

49
   46   47   48   49   50   51   52   53   54   55   56