Page 55 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik IX (2013), številka 17-18, ISSN 1408-8363
P. 55
HANS PETER GROßHANS
sporočena po pridigarjih, saj imajo ti opraviti vedno le s Svetim pismom.
Božja Beseda, ki doseže človekovo srce, je Jezus Kristus sam, ko se
razodene človeku v njegovi notranjosti po Svetem Duhu. Samo Jezus
Kristus zmore tako komunicirati s človekom, da doseže njegovo srce.
Ta Božja Beseda deluje v verujočem srcu brez vsakega zunanjega
sredstva, orodja ali medija.
Če je temu tako, potem iz tega načelnega teoretskega uvida izhaja
novo hermenevtično razmerje med Pismom in vero. Prava vera se ne
ravna po Svetem pismu, ampak obratno, Pismo mora slediti veri. Sveto
pismo je potemtakem prav razumljeno le, ko človek veruje in ima na
osnovi tega zaupanja v srcu pravi odnos do Svetega pisma. V svoji pu-
blikaciji O Svetem pismu je Schwenckfeld pisal: »Pravi živi evangelij (…)
ni zgodba (historia) o Kristusu, glas, zvok, črke. Po svojem temeljnem
bistvu tudi ni zunanja beseda, kot tudi ustni evangelij ni Božja moč
ali Bog, temveč je to notranja beseda vere, živa Božja beseda, beseda
resnice.«8
Kako je Matija Vlačić ugovarjal Schwenckfeldu? 9 Z njim se je kri-
tično spopadal od leta 1553, začenši s spisom O Svetem pismu in njego-
vem učinkovanju proti Kasparju Schwenckfeldu.10 Razvila se je živahna
pisna debata.
Matija Vlačić je nasproti Schwenckfeldu poudarjal, da sta spozna-
nje Boga in človekova blaženost vedno medialno posredovana.11 Za
Flacija je priznavanje sredstev, s katerimi Bog človeku nekaj sporoča,
posledica tega, da se je Bog sam odločil za ta sredstva. Proti vsakršnim
samovoljnim pretolmačenjem in preinterpretacijam Božje besede, ki
8 Poudarjanje zunanjega besedja Svetega pisma je za Schwenckfelda pomenilo ukinjanje
delovanje Svetega Duha. Črka bi bila tako povzdignjena v mojstrico v Božjih zadevah.
9 Žal ni nobene novejše izdaje del Matije Vlačića. Za moje študije mi je bila v veliko pomoč
obsežna zbirka publikacij Matije Vlačića iz 16. stoletga v tübingenski univerzitetni
knjižnici. Najtemeljitejše raziskave polemike najdemo v: R. Keller: Der Schlüssel der
Schrift. Die Lehre vom Wort Gottes bei Matthias Flacius Illyricus.(Hannover 1984).
10 Glej M. Flacius Illyricus: Von der heiligen Schrifft und jrer wirckung, widder Caspar Schwen-
ckfeldt auseinandergesetzt durch Matthias Flacium Illyricum. Mit einer vermanug Nicolai Galli
das ampt Gottlichs worts in ehren zu haben (Magdeburg, 1553). Prav tako: Verlegung der
kurtzen Antwort des Schwenckfeldts. Magdeburg(1554); Antwort Matthias Flacii auff Schwen-
ckfeldische Büchlein Iudicum...genannt (Nürnberg, 1554).
11 Tako na primer v kratkem spisu: Vom fürnemlichen stücke, punkt oder artickel der Schwen-
ckfeldischen schwermerey iz leta 1553.
53
sporočena po pridigarjih, saj imajo ti opraviti vedno le s Svetim pismom.
Božja Beseda, ki doseže človekovo srce, je Jezus Kristus sam, ko se
razodene človeku v njegovi notranjosti po Svetem Duhu. Samo Jezus
Kristus zmore tako komunicirati s človekom, da doseže njegovo srce.
Ta Božja Beseda deluje v verujočem srcu brez vsakega zunanjega
sredstva, orodja ali medija.
Če je temu tako, potem iz tega načelnega teoretskega uvida izhaja
novo hermenevtično razmerje med Pismom in vero. Prava vera se ne
ravna po Svetem pismu, ampak obratno, Pismo mora slediti veri. Sveto
pismo je potemtakem prav razumljeno le, ko človek veruje in ima na
osnovi tega zaupanja v srcu pravi odnos do Svetega pisma. V svoji pu-
blikaciji O Svetem pismu je Schwenckfeld pisal: »Pravi živi evangelij (…)
ni zgodba (historia) o Kristusu, glas, zvok, črke. Po svojem temeljnem
bistvu tudi ni zunanja beseda, kot tudi ustni evangelij ni Božja moč
ali Bog, temveč je to notranja beseda vere, živa Božja beseda, beseda
resnice.«8
Kako je Matija Vlačić ugovarjal Schwenckfeldu? 9 Z njim se je kri-
tično spopadal od leta 1553, začenši s spisom O Svetem pismu in njego-
vem učinkovanju proti Kasparju Schwenckfeldu.10 Razvila se je živahna
pisna debata.
Matija Vlačić je nasproti Schwenckfeldu poudarjal, da sta spozna-
nje Boga in človekova blaženost vedno medialno posredovana.11 Za
Flacija je priznavanje sredstev, s katerimi Bog človeku nekaj sporoča,
posledica tega, da se je Bog sam odločil za ta sredstva. Proti vsakršnim
samovoljnim pretolmačenjem in preinterpretacijam Božje besede, ki
8 Poudarjanje zunanjega besedja Svetega pisma je za Schwenckfelda pomenilo ukinjanje
delovanje Svetega Duha. Črka bi bila tako povzdignjena v mojstrico v Božjih zadevah.
9 Žal ni nobene novejše izdaje del Matije Vlačića. Za moje študije mi je bila v veliko pomoč
obsežna zbirka publikacij Matije Vlačića iz 16. stoletga v tübingenski univerzitetni
knjižnici. Najtemeljitejše raziskave polemike najdemo v: R. Keller: Der Schlüssel der
Schrift. Die Lehre vom Wort Gottes bei Matthias Flacius Illyricus.(Hannover 1984).
10 Glej M. Flacius Illyricus: Von der heiligen Schrifft und jrer wirckung, widder Caspar Schwen-
ckfeldt auseinandergesetzt durch Matthias Flacium Illyricum. Mit einer vermanug Nicolai Galli
das ampt Gottlichs worts in ehren zu haben (Magdeburg, 1553). Prav tako: Verlegung der
kurtzen Antwort des Schwenckfeldts. Magdeburg(1554); Antwort Matthias Flacii auff Schwen-
ckfeldische Büchlein Iudicum...genannt (Nürnberg, 1554).
11 Tako na primer v kratkem spisu: Vom fürnemlichen stücke, punkt oder artickel der Schwen-
ckfeldischen schwermerey iz leta 1553.
53
