Page 100 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 100
RAZPRAVE, [TUDIJE
Takšna tipična reakcija, ki v odziv na raznarodovalni pritisk po-
skuša uveljavljati jezikovno avtonomijo, se bistveno spremeni po
priključitvi Prekmurja osrednjeslovenskemu prostoru, saj Prekmurci
osrednjeslovenskega knjižnega jezika ne čutijo kot zunanji jezikovni
pritisk. Zavest o obči slovenski nacionalni identiteti namreč spodbu-
ja k prevzemanju slovenskega standardnega jezika, ki v teh okvirih
ne izpodriva, temveč zgolj enakovredno zamenjuje PKJ. Novi družbe-
no-politični okviri ta prehod omogočijo brez burnih negativnih re-
akcij, ki jih običajno izzove poskus zamenjave knjižnega jezika. Spe-
cifika tega prehoda opredeljuje tudi historični status, ki ga ima PKJ
v odnosu do SKJ – relativna nekonfliktnost zamenjave PKJ s SKJ
namreč PKJ tako v zavesti Prekmurcev kot tudi raziskovalcev oprede-
li kot pozitivno, narodotvorno jezikovno dejstvo, in ne kot pojav je-
zikovnega lokalizma oz. separatizma.
VIRI IN LITERATURA
Duličenko, Aleksander D., 1981: Slavjanskie literaturnye mikrojazyki. Voprosy
formirovanija i razvitija. Tallin: Valgus.
Jesenšek, Marko, 1996: Borko in vprašanje prekmurskega jezika. Borkov zbornik.
Maribor: Slavistično društvo.
– – 1999: Jezik v prvem prekmurskem časopisu Prijatel. Logarjev zbornik. Maribor:
Slavistično društvo.
– – 2000: Oblikovanje publicističnega jezika v slovenskem panonskem jezikovnem
prostoru. Slovensko jezikoslovje danes in jutri. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
167–175.
Kokolj, Miroslav, Horvat, Bela, 1977: Prekmursko šolstvo od začetka reformaci-
je do zloma nacizma. Murska Sobota: Pomurska založba.
Košič, Jožef, 1992: Življenje Slovencev med Muro in Rabo. Izbor del. Budimpešta.
Kuzmič, Franc, 1999: Bibliografija prekmurskih tiskov 1920–1998. Ljubljana:
ZRC SAZU.
Kuzmič, Mihael, 2001: Slovenski izseljenci iz Prekmurja v Bethlehemu v ZDA
1893–1924. Naselitev in njihove zgodovinske, socialne, politične, literarne in
verske dejavnosti. Ljubljana: ZRC SAZU.
98
Takšna tipična reakcija, ki v odziv na raznarodovalni pritisk po-
skuša uveljavljati jezikovno avtonomijo, se bistveno spremeni po
priključitvi Prekmurja osrednjeslovenskemu prostoru, saj Prekmurci
osrednjeslovenskega knjižnega jezika ne čutijo kot zunanji jezikovni
pritisk. Zavest o obči slovenski nacionalni identiteti namreč spodbu-
ja k prevzemanju slovenskega standardnega jezika, ki v teh okvirih
ne izpodriva, temveč zgolj enakovredno zamenjuje PKJ. Novi družbe-
no-politični okviri ta prehod omogočijo brez burnih negativnih re-
akcij, ki jih običajno izzove poskus zamenjave knjižnega jezika. Spe-
cifika tega prehoda opredeljuje tudi historični status, ki ga ima PKJ
v odnosu do SKJ – relativna nekonfliktnost zamenjave PKJ s SKJ
namreč PKJ tako v zavesti Prekmurcev kot tudi raziskovalcev oprede-
li kot pozitivno, narodotvorno jezikovno dejstvo, in ne kot pojav je-
zikovnega lokalizma oz. separatizma.
VIRI IN LITERATURA
Duličenko, Aleksander D., 1981: Slavjanskie literaturnye mikrojazyki. Voprosy
formirovanija i razvitija. Tallin: Valgus.
Jesenšek, Marko, 1996: Borko in vprašanje prekmurskega jezika. Borkov zbornik.
Maribor: Slavistično društvo.
– – 1999: Jezik v prvem prekmurskem časopisu Prijatel. Logarjev zbornik. Maribor:
Slavistično društvo.
– – 2000: Oblikovanje publicističnega jezika v slovenskem panonskem jezikovnem
prostoru. Slovensko jezikoslovje danes in jutri. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
167–175.
Kokolj, Miroslav, Horvat, Bela, 1977: Prekmursko šolstvo od začetka reformaci-
je do zloma nacizma. Murska Sobota: Pomurska založba.
Košič, Jožef, 1992: Življenje Slovencev med Muro in Rabo. Izbor del. Budimpešta.
Kuzmič, Franc, 1999: Bibliografija prekmurskih tiskov 1920–1998. Ljubljana:
ZRC SAZU.
Kuzmič, Mihael, 2001: Slovenski izseljenci iz Prekmurja v Bethlehemu v ZDA
1893–1924. Naselitev in njihove zgodovinske, socialne, politične, literarne in
verske dejavnosti. Ljubljana: ZRC SAZU.
98
