Page 104 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 104
RAZPRAVE, [TUDIJE
2. Tri hipoteze
Če je nabožnost temeljna značilnost obravnavanih besedil (Pogač-
nik, 1968: 178; prim. Grdina, 1997: 21), sklepam, da bi morala uspeš-
no pojasnjevati tudi odnos piscev do erotične ljubezni – zavračajoč
odnos pri piscih bi torej morala oblikovati predvsem njihova religio-
zna prepričanja. Zato je upravičeno raziskati (zgodovinski) odnos
dveh krščanskih usmeritev do izbranega vprašanja. Oblikoval sem tri
hipoteze, ki na različne načine pojasnjujejo zavračajoč odnos luteran-
stva in katolicizma (in s tem zavračajoč odnos Trubarja, Dalmatina,
Skalarja in Kastelca) do erotične ljubezni.
1. Zavračanje erotične ljubezni je posledica zavračajočega krščanskega
odnosa do snovnega ali čutnozaznavnega sveta. Hipoteza se zdi veljavna,
saj je erotična ljubezen čustvo do ljubezenskega objekta, ki je kon
kretna, čutnozaznavna oseba v snovnem ali čutnozaznavnem svetu.9
Iz vsakršnega zavračanja snovnega sveta sledi zavračanje objekta znot-
raj snovnega sveta in tudi posameznikovega »močnega čustva naklo-
njenosti« do tega objekta. Prvi argument za hipotezo je medkulturni
vpliv (Delumeau, 1982: 178, 182, 227; Delumeau, 1986: 683; Daniélou
in Marrou, 1988: 116, 169, 193; Knowles in Obolensky, 1991: 331;
Strle, 1977: 445). Krščanstvo naj bi namreč kljub delnemu sprejemanju
(ali: manjvrednosti10 – zaradi prenosa nekaterih pozitivnih lastnosti
stvarnika na stvaritev) snovnega sveta zaradi predkrščanskih (npr.
platonizem, stoicizem, pitagorejstvo), obkrščanskih (npr. gnosticizem,
manihejstvo) in znotrajkrščanskih (npr. puščavništvo, asketizem)
kulturnih vplivov spremenilo njegovo vrednost – v primerjavi z du-
hovnim (nadčutnim) svetom – iz manjvrednosti (ki je zaradi ontološke
drugačnosti religijsko razumljiva) v protivrednost (torej: iz za zveliča-
nje posameznika manj pomembnega v za zveličanje posameznika
škodljivo). Drugi argument je pristransko in presplošno razlaganje
9 Pri »ljudskem« erosu je obstoj objekta vezan le na ta svet.
10 V prispevku vpeljujem tristopenjsko lestvico vrednost – manjvrednost – protivrednost,
in sicer po načinu vpliva na posameznikovo zveličanje: vrednost posameznikovo
zveličanje spodbuja, manjvrednost na zveličanje nima učinka, protivrednost pa
zveličanje zavira. Korelat protivrednosti bi bila katoliška grešnost in luteranska
neopravičljiva grešnost.
102
2. Tri hipoteze
Če je nabožnost temeljna značilnost obravnavanih besedil (Pogač-
nik, 1968: 178; prim. Grdina, 1997: 21), sklepam, da bi morala uspeš-
no pojasnjevati tudi odnos piscev do erotične ljubezni – zavračajoč
odnos pri piscih bi torej morala oblikovati predvsem njihova religio-
zna prepričanja. Zato je upravičeno raziskati (zgodovinski) odnos
dveh krščanskih usmeritev do izbranega vprašanja. Oblikoval sem tri
hipoteze, ki na različne načine pojasnjujejo zavračajoč odnos luteran-
stva in katolicizma (in s tem zavračajoč odnos Trubarja, Dalmatina,
Skalarja in Kastelca) do erotične ljubezni.
1. Zavračanje erotične ljubezni je posledica zavračajočega krščanskega
odnosa do snovnega ali čutnozaznavnega sveta. Hipoteza se zdi veljavna,
saj je erotična ljubezen čustvo do ljubezenskega objekta, ki je kon
kretna, čutnozaznavna oseba v snovnem ali čutnozaznavnem svetu.9
Iz vsakršnega zavračanja snovnega sveta sledi zavračanje objekta znot-
raj snovnega sveta in tudi posameznikovega »močnega čustva naklo-
njenosti« do tega objekta. Prvi argument za hipotezo je medkulturni
vpliv (Delumeau, 1982: 178, 182, 227; Delumeau, 1986: 683; Daniélou
in Marrou, 1988: 116, 169, 193; Knowles in Obolensky, 1991: 331;
Strle, 1977: 445). Krščanstvo naj bi namreč kljub delnemu sprejemanju
(ali: manjvrednosti10 – zaradi prenosa nekaterih pozitivnih lastnosti
stvarnika na stvaritev) snovnega sveta zaradi predkrščanskih (npr.
platonizem, stoicizem, pitagorejstvo), obkrščanskih (npr. gnosticizem,
manihejstvo) in znotrajkrščanskih (npr. puščavništvo, asketizem)
kulturnih vplivov spremenilo njegovo vrednost – v primerjavi z du-
hovnim (nadčutnim) svetom – iz manjvrednosti (ki je zaradi ontološke
drugačnosti religijsko razumljiva) v protivrednost (torej: iz za zveliča-
nje posameznika manj pomembnega v za zveličanje posameznika
škodljivo). Drugi argument je pristransko in presplošno razlaganje
9 Pri »ljudskem« erosu je obstoj objekta vezan le na ta svet.
10 V prispevku vpeljujem tristopenjsko lestvico vrednost – manjvrednost – protivrednost,
in sicer po načinu vpliva na posameznikovo zveličanje: vrednost posameznikovo
zveličanje spodbuja, manjvrednost na zveličanje nima učinka, protivrednost pa
zveličanje zavira. Korelat protivrednosti bi bila katoliška grešnost in luteranska
neopravičljiva grešnost.
102
