Page 102 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 102
RAZPRAVE, [TUDIJE
Luka Kelc
NEKATERE RAZLAGE ODNOSA DO EROTI^NE
LJUBEZNI PRI SLOVENSKIH LUTERANCIH 16.
IN KATOLI^ANIH 17. STOLETJA
1. Uvod
Erotična1 ljubezen je močno čustvo naklonjenosti do osebe,2 ki
izhaja iz spolnega interesa oz. želje3 in je posedovalno4. To čustvo je
motivirano s specifičnimi ravnmi dopamina, noradrenalina, seroto-
nina in nevrotrofičnega faktorja v človeškem telesu (Fisher idr., 2002:
413–414). Tako pojmovana erotična ljubezen je biološka univerzalija
(prim. Wright, 2008: 59). Zagovarjam tudi kulturno univerzalnost
njenega pojavljanja (prim. Giddens, 2000: 65; Goody, 2003: 38), kar
upraviči njeno raziskovanje v izbranem zgodovinskem obdobju. Raz-
iskujem pa njeno različno kulturno kodiranost: posamezna kultura
1 Nek prilastek je nujen, da izpostavim ljubezen s seksualno naravo. Izbrani prilastek
taki ljubezni ustreza zaradi naslednjih razlogov: eros je poleg filie in agape ena
izmed treh »temeljnih oblik ljubezni« (Škamperle, 2004b: 4), kot so jih razdelili in
razdelovali v antiki ter srednjem veku, a v svoji tosvetnosti in seksualnosti edini
ustreza sodobnemu npr. nevrobiološkemu pojmovanju spolne ljubezni, katere
objekt je en sam (Fisher idr., 2002: 413–414). Poleg tega ima prilastek enak – in
splošno sprejet – pomen še danes (prim.: http://www.merriam-webster.com/dictionary/
erotic, 18. 4. 2014), seveda v svoji »ljudski« obliki (Jovanovski, 2004: 30) in ne v
Platonovem pomenu. Prilastek strastna ne ustreza, ker po SSKJ pomeni višjo
intenzivnost čustva (kar pomen ljubezni – tukaj po nepotrebnem – oži), hkrati pa
se nekatere razlage strasti povsem razlikujejo: Bataille (2001: 101) in Luhmann
(2011: 132, op. 25) naglašujeta nagonsko naravo strasti, de Rougemont (1999: 144)
pa duhovno. Romantična ljubezen je kulturna kodifikacija biološke univerzalije
in 16. stoletju ne ustreza niti historično niti semantično (Kelc, 2014: 55–57).
2 Po SSKJ.
3 Izloči filio, ki je neseksualna ljubezen.
4 Izloči agape, ki je darežljiva ljubezen.
100
Luka Kelc
NEKATERE RAZLAGE ODNOSA DO EROTI^NE
LJUBEZNI PRI SLOVENSKIH LUTERANCIH 16.
IN KATOLI^ANIH 17. STOLETJA
1. Uvod
Erotična1 ljubezen je močno čustvo naklonjenosti do osebe,2 ki
izhaja iz spolnega interesa oz. želje3 in je posedovalno4. To čustvo je
motivirano s specifičnimi ravnmi dopamina, noradrenalina, seroto-
nina in nevrotrofičnega faktorja v človeškem telesu (Fisher idr., 2002:
413–414). Tako pojmovana erotična ljubezen je biološka univerzalija
(prim. Wright, 2008: 59). Zagovarjam tudi kulturno univerzalnost
njenega pojavljanja (prim. Giddens, 2000: 65; Goody, 2003: 38), kar
upraviči njeno raziskovanje v izbranem zgodovinskem obdobju. Raz-
iskujem pa njeno različno kulturno kodiranost: posamezna kultura
1 Nek prilastek je nujen, da izpostavim ljubezen s seksualno naravo. Izbrani prilastek
taki ljubezni ustreza zaradi naslednjih razlogov: eros je poleg filie in agape ena
izmed treh »temeljnih oblik ljubezni« (Škamperle, 2004b: 4), kot so jih razdelili in
razdelovali v antiki ter srednjem veku, a v svoji tosvetnosti in seksualnosti edini
ustreza sodobnemu npr. nevrobiološkemu pojmovanju spolne ljubezni, katere
objekt je en sam (Fisher idr., 2002: 413–414). Poleg tega ima prilastek enak – in
splošno sprejet – pomen še danes (prim.: http://www.merriam-webster.com/dictionary/
erotic, 18. 4. 2014), seveda v svoji »ljudski« obliki (Jovanovski, 2004: 30) in ne v
Platonovem pomenu. Prilastek strastna ne ustreza, ker po SSKJ pomeni višjo
intenzivnost čustva (kar pomen ljubezni – tukaj po nepotrebnem – oži), hkrati pa
se nekatere razlage strasti povsem razlikujejo: Bataille (2001: 101) in Luhmann
(2011: 132, op. 25) naglašujeta nagonsko naravo strasti, de Rougemont (1999: 144)
pa duhovno. Romantična ljubezen je kulturna kodifikacija biološke univerzalije
in 16. stoletju ne ustreza niti historično niti semantično (Kelc, 2014: 55–57).
2 Po SSKJ.
3 Izloči filio, ki je neseksualna ljubezen.
4 Izloči agape, ki je darežljiva ljubezen.
100
