Page 103 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 103
LUKA KELC
namreč ovrednoti, opomeni ali prekodira erotično ljubezen na svoj
način, zato ta v različnih kulturah prevzema različne kulturnozgo-
dovinske oblike – predvsem pa nastajajo različna vedênja, ki so z
erotičnoljubezenskim čustvom motivirana. To pomeni, da je erotična
ljubezen osnova/podstat različnih zgodovinskih pojavitev ljubezni,
ki so – zrcalno gledano – njene kulturne interpretacije ali kodifikaci-
je. Če me (in ker me) zanima kulturna kodiranost erotične ljubezni v
16. stoletju, to pomeni, da moram ugotoviti pomene, ki jih luteranski
(in v naslednjem stoletju katoliški) pisci – tj. pisci bolj ali manj elitne-
ga sloja kulture – erotični ljubezni pripisujejo.
Luteranski in katoliški pisci 16. in 17. stoletja o ljubezni pišejo
razmeroma veliko. Vendar ne o erotični ljubezni, kot sem jo definiral
zgoraj; izraz ljubezen ima v njihovih besedilih predvsem pomen agape.5
Kljub temu obstaja nekaj pojavitev, ki (čeprav ponekod le pos redno)
označujejo odnos do erotične ljubezni. Tako je za Trubarja izvenza-
konska spolnost grešna (CO15646: 341), izvenzakonska ljubezen
»slamnata ali merzla«7 (HP1595: III/184), tj. minljiva, posvetna ljube-
zen pa »nespodobna« (EDP1557: 81) in sebična (HP1595: III/166).
Zavrača poroko (le) iz ljubezni oz. – kolikor to pač pomeni isto – »po
sui voli« (A1562: 166) – in Dalmatin prav tako (GP1584: 48). Podob-
no je pri katoličanih 17. stoletja: Kastelec (kot Trubar) poudarja
minljivost in nespodobnost (NC1684: 25, 124) posvetne ljubezni;
Skalar je ostrejši: posvetna ljubezen ni prava in je izdajalska (E1643:
303r, 255r), »grda inu nagnusna« (VIN1643: 422v), posameznik jo
mora mrtvičiti (E1643: 255r). Luteranski in katoliški pisci 16. ter
17. stoletja so torej imeli do erotične (»posvetne«8) ljubezni zavračajoč
odnos oziroma so tej ljubezni pripisovali slabšalne pomene.
5 Zaradi pomanjkanja pojavitev erotične ljubezni v besedilih sem odnos do erotične
ljubezni ugotavljal (tudi) prek odnosa do poželenja, katerega povezanost z erotično
ljubeznijo utemeljujem v razlagi tretje hipoteze.
6 Svojske kratice za naslove del so razložene med seznamom virov.
7 Upoštevam prepise v Trubarjevih zbranih delih in kritični izdaji Skalarjevega
rokopisa, za druga besedila pa prepisovalna načela navajam v Kelc, 2014: 102–103.
8 Erotična ljubezen do konkretne osebe je podpomenka ljubezni do splošno
posvetnega oz. posvetne ljubezni, zato prevzema pomene, ki so pripisani njeni
nadpomenki. O tej povezavi med (»ljudsko«) erotičnim in posvetnim več v na
daljevanju.
101
namreč ovrednoti, opomeni ali prekodira erotično ljubezen na svoj
način, zato ta v različnih kulturah prevzema različne kulturnozgo-
dovinske oblike – predvsem pa nastajajo različna vedênja, ki so z
erotičnoljubezenskim čustvom motivirana. To pomeni, da je erotična
ljubezen osnova/podstat različnih zgodovinskih pojavitev ljubezni,
ki so – zrcalno gledano – njene kulturne interpretacije ali kodifikaci-
je. Če me (in ker me) zanima kulturna kodiranost erotične ljubezni v
16. stoletju, to pomeni, da moram ugotoviti pomene, ki jih luteranski
(in v naslednjem stoletju katoliški) pisci – tj. pisci bolj ali manj elitne-
ga sloja kulture – erotični ljubezni pripisujejo.
Luteranski in katoliški pisci 16. in 17. stoletja o ljubezni pišejo
razmeroma veliko. Vendar ne o erotični ljubezni, kot sem jo definiral
zgoraj; izraz ljubezen ima v njihovih besedilih predvsem pomen agape.5
Kljub temu obstaja nekaj pojavitev, ki (čeprav ponekod le pos redno)
označujejo odnos do erotične ljubezni. Tako je za Trubarja izvenza-
konska spolnost grešna (CO15646: 341), izvenzakonska ljubezen
»slamnata ali merzla«7 (HP1595: III/184), tj. minljiva, posvetna ljube-
zen pa »nespodobna« (EDP1557: 81) in sebična (HP1595: III/166).
Zavrača poroko (le) iz ljubezni oz. – kolikor to pač pomeni isto – »po
sui voli« (A1562: 166) – in Dalmatin prav tako (GP1584: 48). Podob-
no je pri katoličanih 17. stoletja: Kastelec (kot Trubar) poudarja
minljivost in nespodobnost (NC1684: 25, 124) posvetne ljubezni;
Skalar je ostrejši: posvetna ljubezen ni prava in je izdajalska (E1643:
303r, 255r), »grda inu nagnusna« (VIN1643: 422v), posameznik jo
mora mrtvičiti (E1643: 255r). Luteranski in katoliški pisci 16. ter
17. stoletja so torej imeli do erotične (»posvetne«8) ljubezni zavračajoč
odnos oziroma so tej ljubezni pripisovali slabšalne pomene.
5 Zaradi pomanjkanja pojavitev erotične ljubezni v besedilih sem odnos do erotične
ljubezni ugotavljal (tudi) prek odnosa do poželenja, katerega povezanost z erotično
ljubeznijo utemeljujem v razlagi tretje hipoteze.
6 Svojske kratice za naslove del so razložene med seznamom virov.
7 Upoštevam prepise v Trubarjevih zbranih delih in kritični izdaji Skalarjevega
rokopisa, za druga besedila pa prepisovalna načela navajam v Kelc, 2014: 102–103.
8 Erotična ljubezen do konkretne osebe je podpomenka ljubezni do splošno
posvetnega oz. posvetne ljubezni, zato prevzema pomene, ki so pripisani njeni
nadpomenki. O tej povezavi med (»ljudsko«) erotičnim in posvetnim več v na
daljevanju.
101
