Page 106 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 106
RAZPRAVE, [TUDIJE
ševan, 1993: 22–23; Avguštin, 1993: 62, 81), čeprav tudi on včasih piše
dvoumno.13 Vsekakor naj bi tako katolicizem kot luteranstvo bila v
16. in 17. stoletju do telesa vsaj zelo oprezna (Delumeau, 1986: 461,
755). Drugi argument je pripisovanje pomena telo izrazu meso (prim.
Jošar idr., 1995: 37) – najverjetneje predvsem v laičnih ali popularnih
diskurzih, a tudi teologija ni dosledna14 – in s tem širitev obsodbe
mesa na telo. Tretji argument za razvrednotenja telesa je njegovo
mesto med (po prvi hipotezi protivrednim) snovnim okoljem in dušo,
ki jo je treba zavarovati. Telo ima v krščanski antropologiji »tvegano«
lego.15
3. Erotična ljubezen je v krščanstvu zavrnjena, ker je nezaželena posle-
dica izvirnega greha. Da bi prikazal veljavnost te hipoteze, moram
obema členoma (erotični ljubezni in izvirnemu grehu) dodati še
vmesnega: poželenje. Po nevrobiološki razlagi lahko sicer v človeških
možganih sistem »poželenje«16 (tj. spolni nagon) deluje neodvisno od
sistema »privlačnost« (Fisher idr., 2002: 417–418), tj. od sistema, ki
motivira čustvo erotična ljubezen, vendar pa je logičen sklep, da sta
sistema medsebojno povezana. Spolni nagon namreč najprej vzposta-
vi željo po parjenju, nato posameznik izbira biološko in/ali kulturno
primernega spolnega partnerja (in to izbiranje je vedênje, za katerega
je erotična ljubezen kot spremljajoče čustvo značilna), izbiranje par-
tnerja pa ne more obstajati brez želje po parjenju. Brez nagona torej
ni erotične ljubezni (čeprav nasprotno velja): obstoj nagona jo šele
13 Npr. ko zavrača »telesno [moj poudarek] poželenje« ali ko pohvali zgolj duhovno
(in netelesno) zakonsko zvezo Jožefa in Marije (Avguštin, 1993: 44).
14 11. člen apostolske veroizpovedi se latinsko glasi »carnis resurrectionem«, torej
vstajenje mesa (v pomenu človeka, ustvarjenosti), danes slovensko »telesno
vstajenje«. Trubar pa je pri prevodu zamenljivo uporabljal meso (ABC1555: 317;
ABC1566: 533; K2I1575: 59) in telo oz. »život« (K1550: 50; ABC1550: 293). Ker
so dobesednejši prevodi novejši, je mogoče Trubar svoj prevod korigiral. Vendar
je navajal tudi oba hkrati: vstajenje »tiga života, oli tiga messa« (K2I1575: 108).
Še danes SSP3 v Ef 5, 28–30 prevaja vulgatino meso v telo, meso iz 1 Kor 7, 28
pojasnjuje kot zemeljsko življenje ali telo, meso v 1 Mz 6, 3 pa prevaja kot umrljivost.
»Facta carnis« v Rim 8, 13 so po SSP3 »dela telesa«, pri Trubarju pa »tiga messa
della« in pri Dalmatinu tudi »della tiga messa«.
15 Ker je luteranstvo skeptično tudi do lastnosti posameznikove duše, se telesu
vrednost relacijsko dvigne (Delumeau, 1986: 37).
16 Ta sistem »je povezan z estrogeni in androgeni« (Fisher idr., 2002: 413).
104
ševan, 1993: 22–23; Avguštin, 1993: 62, 81), čeprav tudi on včasih piše
dvoumno.13 Vsekakor naj bi tako katolicizem kot luteranstvo bila v
16. in 17. stoletju do telesa vsaj zelo oprezna (Delumeau, 1986: 461,
755). Drugi argument je pripisovanje pomena telo izrazu meso (prim.
Jošar idr., 1995: 37) – najverjetneje predvsem v laičnih ali popularnih
diskurzih, a tudi teologija ni dosledna14 – in s tem širitev obsodbe
mesa na telo. Tretji argument za razvrednotenja telesa je njegovo
mesto med (po prvi hipotezi protivrednim) snovnim okoljem in dušo,
ki jo je treba zavarovati. Telo ima v krščanski antropologiji »tvegano«
lego.15
3. Erotična ljubezen je v krščanstvu zavrnjena, ker je nezaželena posle-
dica izvirnega greha. Da bi prikazal veljavnost te hipoteze, moram
obema členoma (erotični ljubezni in izvirnemu grehu) dodati še
vmesnega: poželenje. Po nevrobiološki razlagi lahko sicer v človeških
možganih sistem »poželenje«16 (tj. spolni nagon) deluje neodvisno od
sistema »privlačnost« (Fisher idr., 2002: 417–418), tj. od sistema, ki
motivira čustvo erotična ljubezen, vendar pa je logičen sklep, da sta
sistema medsebojno povezana. Spolni nagon namreč najprej vzposta-
vi željo po parjenju, nato posameznik izbira biološko in/ali kulturno
primernega spolnega partnerja (in to izbiranje je vedênje, za katerega
je erotična ljubezen kot spremljajoče čustvo značilna), izbiranje par-
tnerja pa ne more obstajati brez želje po parjenju. Brez nagona torej
ni erotične ljubezni (čeprav nasprotno velja): obstoj nagona jo šele
13 Npr. ko zavrača »telesno [moj poudarek] poželenje« ali ko pohvali zgolj duhovno
(in netelesno) zakonsko zvezo Jožefa in Marije (Avguštin, 1993: 44).
14 11. člen apostolske veroizpovedi se latinsko glasi »carnis resurrectionem«, torej
vstajenje mesa (v pomenu človeka, ustvarjenosti), danes slovensko »telesno
vstajenje«. Trubar pa je pri prevodu zamenljivo uporabljal meso (ABC1555: 317;
ABC1566: 533; K2I1575: 59) in telo oz. »život« (K1550: 50; ABC1550: 293). Ker
so dobesednejši prevodi novejši, je mogoče Trubar svoj prevod korigiral. Vendar
je navajal tudi oba hkrati: vstajenje »tiga života, oli tiga messa« (K2I1575: 108).
Še danes SSP3 v Ef 5, 28–30 prevaja vulgatino meso v telo, meso iz 1 Kor 7, 28
pojasnjuje kot zemeljsko življenje ali telo, meso v 1 Mz 6, 3 pa prevaja kot umrljivost.
»Facta carnis« v Rim 8, 13 so po SSP3 »dela telesa«, pri Trubarju pa »tiga messa
della« in pri Dalmatinu tudi »della tiga messa«.
15 Ker je luteranstvo skeptično tudi do lastnosti posameznikove duše, se telesu
vrednost relacijsko dvigne (Delumeau, 1986: 37).
16 Ta sistem »je povezan z estrogeni in androgeni« (Fisher idr., 2002: 413).
104
