Page 205 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 205
NADJA FURLAN [TANTE
melji na nepreverjenih dejstvih in sporočilih o nekem dogodku, ose-
bah, predmetih itd. Predsodki pa so bili za Lippmanna emocionalno
nabiti negativni stereotipi. Tako za predsodke kakor tudi za stereoti-
pe pa velja, da niso le negativni, ampak so lahko tudi pozitivni. Tako
je značilno, da negativne predsodke superiorna skupina pripisuje
drugiim skupinam, medtem, ko so pozitivni predsodki pripisani le
pripadnikom superiorne skupine. Zaradi interesov superiorne sku-
pine so predsodki spreminjani v objekt odkrite ideologije. Predsodki,
ki tej skupini koristijo, so sprejemani kot resnica.19
Za pripadnika »superiorne skupine« se po mnenju Mirjane Na
stran Ule v evropskem kontekstu šteje »heteroseksualen moški, belec,
ki pripada zahodni urbani kulturi, izpoveduje pripadnost liberalne-
mu krščanstvu in pripada srednjemu ali višjemu družbenemu razre-
du«.20 Moški kot predstavniki superiorne skupine so tako v dosedanji
zgodovini oblikovali številne predsodke o ženski manjvrednosti ter
jih utemeljevali na spolnih stereotipih. Vendar pa negativnih pred-
sodkov drugačnim ne pripisujejo samo člani superiorne skupine,
temveč prav tako tudi člani skupine, na katere se predsodki nanašajo.
Fraze, kakršni sta na primer »moški ne jokajo« in »ženska – kokoš«
(ženska je brezglava in zmedena kot kokoš), so precej razširjene v
današnji slovenski družbi. To sta dva, precej pogosta predsodka, ki
označujeta lastnosti, ki naj bi bile značilne za moški ali pa za ženski
spol. Tako kakor lahko rečemo za predsodke, da pomenijo vnaprejšnje
in nekritično prevzete vrednostne sodbe, ki ne temeljijo na logično in
empirično utemeljenih presojah, lahko rečemo tudi za zgornji frazi.
Temeljita namreč na stereotipnih, posplošenih predstavah, ki so
skrajno poenostavljene in kategorične. Naj navedem še nekaj prime-
rov predsodkov, ki sicer niso vsi spolne narave, ampak zaznamujejo
tudi rasno, razredno in religijsko determiniranost, oziroma zaznamo-
vanost: »črnci so neumni«, »vsi kapitalisti so izkoriščevalski« ali »islam je
religija nasilja« in »muslimanske ženske so najbolj spolno diskriminirane«.
Zaradi svoje enostavnosti in jasnega predznaka se predsodki in stereo
19 Mirjana Nastran Ule, Temelji socialne psihologije, Ljubljana: Znanstveno in publi
cistično središče, 1994, 103.
20 Mirjana NastranUle (ur.), Predsodki in diskriminacije, izbrane socialno-psihološke študije,
Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1999, 299–300.
203
melji na nepreverjenih dejstvih in sporočilih o nekem dogodku, ose-
bah, predmetih itd. Predsodki pa so bili za Lippmanna emocionalno
nabiti negativni stereotipi. Tako za predsodke kakor tudi za stereoti-
pe pa velja, da niso le negativni, ampak so lahko tudi pozitivni. Tako
je značilno, da negativne predsodke superiorna skupina pripisuje
drugiim skupinam, medtem, ko so pozitivni predsodki pripisani le
pripadnikom superiorne skupine. Zaradi interesov superiorne sku-
pine so predsodki spreminjani v objekt odkrite ideologije. Predsodki,
ki tej skupini koristijo, so sprejemani kot resnica.19
Za pripadnika »superiorne skupine« se po mnenju Mirjane Na
stran Ule v evropskem kontekstu šteje »heteroseksualen moški, belec,
ki pripada zahodni urbani kulturi, izpoveduje pripadnost liberalne-
mu krščanstvu in pripada srednjemu ali višjemu družbenemu razre-
du«.20 Moški kot predstavniki superiorne skupine so tako v dosedanji
zgodovini oblikovali številne predsodke o ženski manjvrednosti ter
jih utemeljevali na spolnih stereotipih. Vendar pa negativnih pred-
sodkov drugačnim ne pripisujejo samo člani superiorne skupine,
temveč prav tako tudi člani skupine, na katere se predsodki nanašajo.
Fraze, kakršni sta na primer »moški ne jokajo« in »ženska – kokoš«
(ženska je brezglava in zmedena kot kokoš), so precej razširjene v
današnji slovenski družbi. To sta dva, precej pogosta predsodka, ki
označujeta lastnosti, ki naj bi bile značilne za moški ali pa za ženski
spol. Tako kakor lahko rečemo za predsodke, da pomenijo vnaprejšnje
in nekritično prevzete vrednostne sodbe, ki ne temeljijo na logično in
empirično utemeljenih presojah, lahko rečemo tudi za zgornji frazi.
Temeljita namreč na stereotipnih, posplošenih predstavah, ki so
skrajno poenostavljene in kategorične. Naj navedem še nekaj prime-
rov predsodkov, ki sicer niso vsi spolne narave, ampak zaznamujejo
tudi rasno, razredno in religijsko determiniranost, oziroma zaznamo-
vanost: »črnci so neumni«, »vsi kapitalisti so izkoriščevalski« ali »islam je
religija nasilja« in »muslimanske ženske so najbolj spolno diskriminirane«.
Zaradi svoje enostavnosti in jasnega predznaka se predsodki in stereo
19 Mirjana Nastran Ule, Temelji socialne psihologije, Ljubljana: Znanstveno in publi
cistično središče, 1994, 103.
20 Mirjana NastranUle (ur.), Predsodki in diskriminacije, izbrane socialno-psihološke študije,
Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1999, 299–300.
203
