Page 207 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 207
NADJA FURLAN [TANTE
vsakega človeka in sta postavljeni nasproti ljubezni. Nasilje je tako
glavni vzrok številnih družbenih, religijskih in človeških problemov
oziroma sporov, ne pa zgolj simptom oziroma znak razpadajočega
sistema. Zato moramo po njegovem mnenju za izboljšanje kvalitete
življenja najprej razumeti vzajemnost in naravo moči in nasilja. Girard
razume nasilje kot osnovno človekovo željo, ki povzroča stalno kon-
kurenco in s tem boj za moč, kar nato pripelje do nasilja med ljudmi.
Nasilje predstavi kot splošen človeški pojav, s katerim je povezano vse
človeško. Tako so tudi religije prek človeškega elementa povezane z
nasiljem, sodelujejo pri njegovem nastajanju in odpravljanju oziroma
zatiranju. Girard v religijah vidi »gibalo«, ki izbira med manjšim zlom
ter ločuje »dobronamerno nasilje« in obsoja »slabo nasilje«. V tem
kontekstu po njegovem mnenju krščanstvo in druge svetovne religije
ne nasprotujejo vsem oblikam nasilja, ampak samo nekaterim obli-
kam nasilja.
Po Girardu je nasilje razumljeno v kontekstu dinamičnosti »žrtve-
nega jagnjeta«, ki je žrtvovano nasilju zato, da bi bilo s tem prepreče-
no večje nasilje oziroma da bi bil vzpostavljen mir.22 Torej bi lahko
videli ženske kot žrtveno jagnje, ki je bilo žrtvovano za dosego »miru«
in patriarhalne oblike družbene in cerkvene ureditve, predsodke in
negativne spolne stereotipe pa kot prikrito pomagalo za ohranjanje
patriarhalne oblike oblasti.
Glede na to, da »mit patriarhalne oblasti« vsaj na videz razpada,
saj je bil zgrajen z nasiljem nad ženskami, bi današnja kultura mora-
la vzpostavljati novo, boljšo, predvsem bolj humano ureditev, ki vsaj
teoretično ne bo izvajala nasilja. Človek se mora zato, da bi izkoreni-
nil nasilje, predvsem odločiti med nasiljem in močjo na eni ter nena-
siljem in ljubeznijo na drugi strani. Podobno tudi Girard opozarja,
da je treba preseči izbiro manjšega nasilja oziroma nedolžne žrtve ter
se odkrito spopasti z močjo in nasiljem, kajti po njegovem mnenju to
lahko vzpostavi družbeni red, ki blagodejno vpliva na vse ljudi.23 Ure-
ditev torej, ki ne zatira nobenega in ne žrtvuje nobenega za korist
drugega. V praksi se sicer to zdi utopično, saj si je v praksi težko
22 J. N. Poling, Masculinity, Competitive Violence, and Christian Theology, v: P. L.
Culbertson (ur. ), The Spirituality of Men, Minneapolis: Fortress Press 2002, 114–115.
23 J. N. Poling, n. d., 115.
205
vsakega človeka in sta postavljeni nasproti ljubezni. Nasilje je tako
glavni vzrok številnih družbenih, religijskih in človeških problemov
oziroma sporov, ne pa zgolj simptom oziroma znak razpadajočega
sistema. Zato moramo po njegovem mnenju za izboljšanje kvalitete
življenja najprej razumeti vzajemnost in naravo moči in nasilja. Girard
razume nasilje kot osnovno človekovo željo, ki povzroča stalno kon-
kurenco in s tem boj za moč, kar nato pripelje do nasilja med ljudmi.
Nasilje predstavi kot splošen človeški pojav, s katerim je povezano vse
človeško. Tako so tudi religije prek človeškega elementa povezane z
nasiljem, sodelujejo pri njegovem nastajanju in odpravljanju oziroma
zatiranju. Girard v religijah vidi »gibalo«, ki izbira med manjšim zlom
ter ločuje »dobronamerno nasilje« in obsoja »slabo nasilje«. V tem
kontekstu po njegovem mnenju krščanstvo in druge svetovne religije
ne nasprotujejo vsem oblikam nasilja, ampak samo nekaterim obli-
kam nasilja.
Po Girardu je nasilje razumljeno v kontekstu dinamičnosti »žrtve-
nega jagnjeta«, ki je žrtvovano nasilju zato, da bi bilo s tem prepreče-
no večje nasilje oziroma da bi bil vzpostavljen mir.22 Torej bi lahko
videli ženske kot žrtveno jagnje, ki je bilo žrtvovano za dosego »miru«
in patriarhalne oblike družbene in cerkvene ureditve, predsodke in
negativne spolne stereotipe pa kot prikrito pomagalo za ohranjanje
patriarhalne oblike oblasti.
Glede na to, da »mit patriarhalne oblasti« vsaj na videz razpada,
saj je bil zgrajen z nasiljem nad ženskami, bi današnja kultura mora-
la vzpostavljati novo, boljšo, predvsem bolj humano ureditev, ki vsaj
teoretično ne bo izvajala nasilja. Človek se mora zato, da bi izkoreni-
nil nasilje, predvsem odločiti med nasiljem in močjo na eni ter nena-
siljem in ljubeznijo na drugi strani. Podobno tudi Girard opozarja,
da je treba preseči izbiro manjšega nasilja oziroma nedolžne žrtve ter
se odkrito spopasti z močjo in nasiljem, kajti po njegovem mnenju to
lahko vzpostavi družbeni red, ki blagodejno vpliva na vse ljudi.23 Ure-
ditev torej, ki ne zatira nobenega in ne žrtvuje nobenega za korist
drugega. V praksi se sicer to zdi utopično, saj si je v praksi težko
22 J. N. Poling, Masculinity, Competitive Violence, and Christian Theology, v: P. L.
Culbertson (ur. ), The Spirituality of Men, Minneapolis: Fortress Press 2002, 114–115.
23 J. N. Poling, n. d., 115.
205
