Page 202 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 202
RAZPRAVE, [TUDIJE
dialoga je vsekakor tudi vprašanje ekofeminizma. V okviru tega se
različne feministične teologije in verska feministična gibanja po vsem
svetu lotevajo ekološke solidarnosti, ki je v današnjem naravi nepri-
jaznem in diskrimonatornem svetu nadvse pomembna. Tako na
primer Sally McFague izhaja iz dejstva, da bi morali na v svet in nara-
vo gledati kot na »božje telo«, ki ga z neprimernim ravnanjem in
delovanjem onesnažimo in s tem onečastimo. Omenjenemu mnenju
se pridružuje Aruna Gnanadason, ki v Indiji poziva vse ženske, naj si
prizadevajo za celostno ekološko in duhovno teološko vizijo, ta pa
naj bi bila prizanesljiva tako do narave kot do vseh zatiranih.12
Feministična teologija, ki se srečuje s kulturno in versko plural
nostjo, poskuša razviti primeren ključ in metodologijo razumevanja
drugega, drugačnega in si v luči medverskega dialoga prizadeva za
solidarnost in medversko toleranco in spoštovanje. Pri tem poskuša
v feministični teoriji in teologiji najti kritično kategorijo presojanja
in obravnavanja vseh drugačnosti, namreč spolne, rasne, kulturne in
religijske … Tudi Ursula King opozarja na pomembnost in nujnost
razvijanja kritičnega pristopa in metodologije, ki bi feministični teo-
logiji omogočila, da bi se resnično soočila z verskim pluralizmom.13
Zakaj potrebujemo ženski medverski dialog? Nuja, izrazit pomen,
prispevek in prednost ženskega medverskega dialoga in feministične
teologije kot »manjkajoče dimenzije v medreligijskem dialogu«14 lah-
ko bistveno pripomorejo h konkretnejšemu in bolj neposrednemu
prenosu rezultatov medverskega dialoga v življenje. Aktivno vključe-
vanje feminističnih teologinj oziroma ženskega glasu v medreligijski
dialog predvsem pomeni vnašanje ženskih vprašanj in pogledov v
medverski dialog in zaradi tega prepoznavanje ter ugotavljanje na
vzočnosti negativnih spolnih in religijskih stereotipov in predsodkov.
To zato omogoča konkretnejše spoznavanje in prepoznavanje drugač-
nosti in posebnosti »drugega« ter razkrivanje mnogih negativnih
12 K. Pui-Lan, Feminist theology as intercultural discourse, v: Susan Frank Parsons,
The Cambridge Companion to Feminist Theology, Cambridge: Cambridge University
Press, 2002, 23–37.
13 Ursula King, Feminism: The Missing Dimension in the Dialogue of Religions, v:
John D’Arg May (ur.), Pluralism and the Religions: The Theological and Political
Dimensions, London: Cassell, 1998, 40.
14 Ursula King, prav tam.
200
dialoga je vsekakor tudi vprašanje ekofeminizma. V okviru tega se
različne feministične teologije in verska feministična gibanja po vsem
svetu lotevajo ekološke solidarnosti, ki je v današnjem naravi nepri-
jaznem in diskrimonatornem svetu nadvse pomembna. Tako na
primer Sally McFague izhaja iz dejstva, da bi morali na v svet in nara-
vo gledati kot na »božje telo«, ki ga z neprimernim ravnanjem in
delovanjem onesnažimo in s tem onečastimo. Omenjenemu mnenju
se pridružuje Aruna Gnanadason, ki v Indiji poziva vse ženske, naj si
prizadevajo za celostno ekološko in duhovno teološko vizijo, ta pa
naj bi bila prizanesljiva tako do narave kot do vseh zatiranih.12
Feministična teologija, ki se srečuje s kulturno in versko plural
nostjo, poskuša razviti primeren ključ in metodologijo razumevanja
drugega, drugačnega in si v luči medverskega dialoga prizadeva za
solidarnost in medversko toleranco in spoštovanje. Pri tem poskuša
v feministični teoriji in teologiji najti kritično kategorijo presojanja
in obravnavanja vseh drugačnosti, namreč spolne, rasne, kulturne in
religijske … Tudi Ursula King opozarja na pomembnost in nujnost
razvijanja kritičnega pristopa in metodologije, ki bi feministični teo-
logiji omogočila, da bi se resnično soočila z verskim pluralizmom.13
Zakaj potrebujemo ženski medverski dialog? Nuja, izrazit pomen,
prispevek in prednost ženskega medverskega dialoga in feministične
teologije kot »manjkajoče dimenzije v medreligijskem dialogu«14 lah-
ko bistveno pripomorejo h konkretnejšemu in bolj neposrednemu
prenosu rezultatov medverskega dialoga v življenje. Aktivno vključe-
vanje feminističnih teologinj oziroma ženskega glasu v medreligijski
dialog predvsem pomeni vnašanje ženskih vprašanj in pogledov v
medverski dialog in zaradi tega prepoznavanje ter ugotavljanje na
vzočnosti negativnih spolnih in religijskih stereotipov in predsodkov.
To zato omogoča konkretnejše spoznavanje in prepoznavanje drugač-
nosti in posebnosti »drugega« ter razkrivanje mnogih negativnih
12 K. Pui-Lan, Feminist theology as intercultural discourse, v: Susan Frank Parsons,
The Cambridge Companion to Feminist Theology, Cambridge: Cambridge University
Press, 2002, 23–37.
13 Ursula King, Feminism: The Missing Dimension in the Dialogue of Religions, v:
John D’Arg May (ur.), Pluralism and the Religions: The Theological and Political
Dimensions, London: Cassell, 1998, 40.
14 Ursula King, prav tam.
200
