Page 201 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 201
NADJA FURLAN [TANTE
Krščanske feministične teologinje si zmeraj bolj prizadevajo za
medsebojno sodelovanje v posameznih vejah krščanske feministične
teologije. Saj se zavedajo, da je krščanska feministična teologija med-
kulturni pojav, ki se sicer razlikuje po svoji kulturni pestrosti in obar-
vanosti, hkrati pa je tudi interkulturni fenomen; kajti te različne kul-
ture niso izolirane druga od druge, ampak med seboj sodelujejo in so
v medsebojni interakciji. Spričo omenjenega medsebojnega sodelovanja
in povezanosti se krščanska feministična teologija sooča z novimi izzi-
vi. Eden izmed zelo aktualnih je vsekakor izziv sodelovanja in dialoga
tako v krščanski feministični teologiji kot tudi med krščansko femini-
stično teologijo in feminističnimi teologijami drugih verstev.
Glede na razvejenost in razsežnost različnih ženskih religijskih
feminističnih gibanj in prizadevanj je govor o feministični teologiji
kot posebni filozofiji religij9 in teologiji religij10.
Feministične teologinje se vključujejo v medverski dialog, vanj pa
se zato vključujejo predvsem različne izkušnje ženske zgodovinske in
sedanje zapostavljenosti v območju posamezne religije in družbe ter
s tem povezanimi konkretnimi vprašanji in izzivi. Maura O’Neill v
Mending a Torn World, Women in Interreligious Dialogue predlaga tele
teme, ki naj bi jih ženski medreligijski dialog vseboval in obravnaval:
ženska duhovnost, vprašanje spola in spolnih vlog, rekonstrukcija
preteklosti ter njen vpliv in odmev v sedanjosti in vprašanje religijske
oblasti in hierarhije.11 Zelo pomembna tema ženskega medverskega
9 Na možnost feministične teologije kot filozofije religije opozori Pamela Sue Anderson,
ki feministično teologijo razume kot novo obliko filozofije religij. Za podrobnosti
glej: Pamela Sue Anderson, Feminist Theology as Philosophy of Religions, v: Susan
Frank Parsons, The Cambridge Companion to Feminist Theology, Cambridge: Cambridge
University Press, 2002, 40–57.
10 Izraz feministična teologija kot teologija religij je relativno nov izraz, ki označuje, kakor
meni Rita Gross zavedanje, da v ozadju verske pluralnosti in raznovrstnosti obstaja
neki ključ, ki je skupen vsem religijam. V primeru feministične teologije gre torej za
skupen ključ ženske izkušnje patriarhalne podrejenosti in zapostavljenosti žensk,
ki ju vzpostavljajo vse religije. Pri tem R. Gross poziva vse feministične teologinje,
naj si prizadevajo razviti pravi pristop, da bo sodelovanje žensk v medvsrekem dialogu
resnično zaživelo. Glej: Rita M. Gross, Feminist Theology as Theology of Religions,
v: Susan Frank Parsons, The Cambridge Companion to Feminist Theology, n. d., 61.
11 Maura O’Neill, Mending a Thorn World, Women in Interreligious Dialogue, New York:
Orbis Books, 2007, 114-122.
199
Krščanske feministične teologinje si zmeraj bolj prizadevajo za
medsebojno sodelovanje v posameznih vejah krščanske feministične
teologije. Saj se zavedajo, da je krščanska feministična teologija med-
kulturni pojav, ki se sicer razlikuje po svoji kulturni pestrosti in obar-
vanosti, hkrati pa je tudi interkulturni fenomen; kajti te različne kul-
ture niso izolirane druga od druge, ampak med seboj sodelujejo in so
v medsebojni interakciji. Spričo omenjenega medsebojnega sodelovanja
in povezanosti se krščanska feministična teologija sooča z novimi izzi-
vi. Eden izmed zelo aktualnih je vsekakor izziv sodelovanja in dialoga
tako v krščanski feministični teologiji kot tudi med krščansko femini-
stično teologijo in feminističnimi teologijami drugih verstev.
Glede na razvejenost in razsežnost različnih ženskih religijskih
feminističnih gibanj in prizadevanj je govor o feministični teologiji
kot posebni filozofiji religij9 in teologiji religij10.
Feministične teologinje se vključujejo v medverski dialog, vanj pa
se zato vključujejo predvsem različne izkušnje ženske zgodovinske in
sedanje zapostavljenosti v območju posamezne religije in družbe ter
s tem povezanimi konkretnimi vprašanji in izzivi. Maura O’Neill v
Mending a Torn World, Women in Interreligious Dialogue predlaga tele
teme, ki naj bi jih ženski medreligijski dialog vseboval in obravnaval:
ženska duhovnost, vprašanje spola in spolnih vlog, rekonstrukcija
preteklosti ter njen vpliv in odmev v sedanjosti in vprašanje religijske
oblasti in hierarhije.11 Zelo pomembna tema ženskega medverskega
9 Na možnost feministične teologije kot filozofije religije opozori Pamela Sue Anderson,
ki feministično teologijo razume kot novo obliko filozofije religij. Za podrobnosti
glej: Pamela Sue Anderson, Feminist Theology as Philosophy of Religions, v: Susan
Frank Parsons, The Cambridge Companion to Feminist Theology, Cambridge: Cambridge
University Press, 2002, 40–57.
10 Izraz feministična teologija kot teologija religij je relativno nov izraz, ki označuje, kakor
meni Rita Gross zavedanje, da v ozadju verske pluralnosti in raznovrstnosti obstaja
neki ključ, ki je skupen vsem religijam. V primeru feministične teologije gre torej za
skupen ključ ženske izkušnje patriarhalne podrejenosti in zapostavljenosti žensk,
ki ju vzpostavljajo vse religije. Pri tem R. Gross poziva vse feministične teologinje,
naj si prizadevajo razviti pravi pristop, da bo sodelovanje žensk v medvsrekem dialogu
resnično zaživelo. Glej: Rita M. Gross, Feminist Theology as Theology of Religions,
v: Susan Frank Parsons, The Cambridge Companion to Feminist Theology, n. d., 61.
11 Maura O’Neill, Mending a Thorn World, Women in Interreligious Dialogue, New York:
Orbis Books, 2007, 114-122.
199
