Page 203 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 203
NADJA FURLAN [TANTE
stereotipov in predsodkov, ki so globoko zakoreninjeni v naši kultur-
ni kolektivni zavesti glede nepoznavanja drugega in drugačnega,
tokrat ženskega. S tem drugi, drugačni postane bližji in bližnji.
Ženska dimenzija medverskega dialoga v tem konkretizira polja raz-
ličnosti in razhajanj, saj se loteva izzivov in vprašanj konkretnih
ženskih osebnih izkušenj in izpovedi, ki »zaživijo« po medverskem
dialogu in z njim. Prav ta »živa dialoškost« pa je izrazitega pomena
pri spoznavanju drugačnosti in posebnosti različnih religijskih ma-
nifestacij in ženskih religijskih izkušenj. Ali kot pravi Maura O’Neill:
»Pomembno je, da se o religijah ne učimo le iz knjig, ampak iz žive
izkušnje srečanja in dialoga s praktikantkami posamezne oziroma
druge religije; kajti le živi dialog lahko umesti določeno ideologijo v
njen človeški kontekst.«15
Pomembne točke zavedanja, ovire in metodologija
Kvaliteten dialog prepoznava in razbija negativne stereotipne
predstave in predsodke, dviguje raven tolerance in krepi medsebojno
razumevanje. Vključevanje ženskega glasu v medverski dialog in
ženski medverski dialog je v temelju nagnjeno k praktičnosti in oseb-
nemu značaju izpovedi. To pa sta lastnosti, ki vsekakor pozitivno
vplivata na razvoj tolerance in kvalitete dialoga. Dialog in dialoškost
sta v zahodni kolektivni zavesti povezana s pozitivnimi atributi,
kakršni so na primer: odprtost, spoštovanje, tolerantnost, neposred-
nost, odkritost, sprejemanje, upoštevanje, poslušanje … Za krepitev
in negovnje omenjene pozitivne prvine dialoga in dialoškosti se mo-
ramo predvdem zavedati ovir, ki onemogočajo pozitivnost dialoga.
Prva ovira na poti h kvalitetnemu dialogu je vsekakor nevarnost
prikrite navzočnosti negativnih stereotipov in predsodkov oziroma
stereotipnega presojanja drugega.
Tudi Maura O’Neill nevarnost stereotipiziranja drugega uvrsti
med glavno oviro na poti kvalitetnega dialoga. Opozori pa tudi na
nevarnost selektivnosti informacij in »strah pred izgubo identitete«.16
15 Maura O’Neill, n. d, 3.
16 Maura O’Neill, n. d., 104.
201
stereotipov in predsodkov, ki so globoko zakoreninjeni v naši kultur-
ni kolektivni zavesti glede nepoznavanja drugega in drugačnega,
tokrat ženskega. S tem drugi, drugačni postane bližji in bližnji.
Ženska dimenzija medverskega dialoga v tem konkretizira polja raz-
ličnosti in razhajanj, saj se loteva izzivov in vprašanj konkretnih
ženskih osebnih izkušenj in izpovedi, ki »zaživijo« po medverskem
dialogu in z njim. Prav ta »živa dialoškost« pa je izrazitega pomena
pri spoznavanju drugačnosti in posebnosti različnih religijskih ma-
nifestacij in ženskih religijskih izkušenj. Ali kot pravi Maura O’Neill:
»Pomembno je, da se o religijah ne učimo le iz knjig, ampak iz žive
izkušnje srečanja in dialoga s praktikantkami posamezne oziroma
druge religije; kajti le živi dialog lahko umesti določeno ideologijo v
njen človeški kontekst.«15
Pomembne točke zavedanja, ovire in metodologija
Kvaliteten dialog prepoznava in razbija negativne stereotipne
predstave in predsodke, dviguje raven tolerance in krepi medsebojno
razumevanje. Vključevanje ženskega glasu v medverski dialog in
ženski medverski dialog je v temelju nagnjeno k praktičnosti in oseb-
nemu značaju izpovedi. To pa sta lastnosti, ki vsekakor pozitivno
vplivata na razvoj tolerance in kvalitete dialoga. Dialog in dialoškost
sta v zahodni kolektivni zavesti povezana s pozitivnimi atributi,
kakršni so na primer: odprtost, spoštovanje, tolerantnost, neposred-
nost, odkritost, sprejemanje, upoštevanje, poslušanje … Za krepitev
in negovnje omenjene pozitivne prvine dialoga in dialoškosti se mo-
ramo predvdem zavedati ovir, ki onemogočajo pozitivnost dialoga.
Prva ovira na poti h kvalitetnemu dialogu je vsekakor nevarnost
prikrite navzočnosti negativnih stereotipov in predsodkov oziroma
stereotipnega presojanja drugega.
Tudi Maura O’Neill nevarnost stereotipiziranja drugega uvrsti
med glavno oviro na poti kvalitetnega dialoga. Opozori pa tudi na
nevarnost selektivnosti informacij in »strah pred izgubo identitete«.16
15 Maura O’Neill, n. d, 3.
16 Maura O’Neill, n. d., 104.
201
