Page 206 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 206
RAZPRAVE, [TUDIJE
tipi kljub neutemeljenosti zlahka uveljavijo in ohranijo. Predsodki in
stereotipi se zlahka uveljavijo v skupinah, posebno tedaj, kadar oprav
ljajo neko pomembno psihološko funkcijo – kadar omogočajo lažje
razlikovanje med skupinami, pomagajo ustvarjati vzdušje koheziv-
nosti in večje vrednosti pripadnikom neke skupine itd. Predsodki
torej temeljijo na stereotipnih, poenostavljenih sodbah. Od običajnih
napačnih sodb se razlikujejo po tem, da so izredno odporni. Zlepa
jih ne opustimo niti tedaj, kadar smo soočeni z utemeljenimi dokazi,
da ne veljajo.21
Osnovna izhodišča, na katerih slonijo predsodki, so spol, etnična
in rasna pripadnost, religija in družbeni status. Predsodki se kažejo
predvsem v nespoštljivem, netolerantnem ali prezirljivem odnosu do
pripadnikov različnih skupin.
Eden izmed ključnih pomenov in nalog medverskega oziroma
medreligijskega dialoga je vsekakor razkrivanje in razbijanje negativ-
nih stereotipov in predsodkov ter ozaveščanje o resnični podobi
drugačnosti. Prav to je ključno »zdravilo« v prizadevanju za boljšo in
kvalitetnejšo toleranco in enakovredno komunikacijo. Saj je komu-
nikacija negativnega stereotipiziranja in predsodkov vedno diskrimi-
natorna in zato vedno pripelje do nasilja.
Nasilje kot teološki problem in pojmovanje moči
Tako kakor poudarjanje negativnih spolnih stereotipnih vzorcev
in predsodkov v jedru zrcali in podpira tekmovalno nasilje med spo-
loma, tudi poudarjanje ali komunikacija z uporabo negativnih reli-
gijskih stereotipov in predsodkov podpira in krepi medreligijsko
nestrpnost in tekmovalno nasilje, ki nazadnje pripelje do razkola. Boj
za (pre)moč je namreč osnovno gonilo tekmovalnega nasilja, ki je
močno zaznamovalo vse medosebne odnose, s tem pa tudi vso sve-
tovno mrežo odnosov.
René Girard označi nasilje kot glavni princip vse družbene uredit
ve. Moč in nasilje sta v njegovem konceptu skoraj univerzalni izkušnji
21 Janek Musek, Psihološki portret Slovencev, Ljubljana: Znanstveno in publicistično
središče, 1994, 27.
204
tipi kljub neutemeljenosti zlahka uveljavijo in ohranijo. Predsodki in
stereotipi se zlahka uveljavijo v skupinah, posebno tedaj, kadar oprav
ljajo neko pomembno psihološko funkcijo – kadar omogočajo lažje
razlikovanje med skupinami, pomagajo ustvarjati vzdušje koheziv-
nosti in večje vrednosti pripadnikom neke skupine itd. Predsodki
torej temeljijo na stereotipnih, poenostavljenih sodbah. Od običajnih
napačnih sodb se razlikujejo po tem, da so izredno odporni. Zlepa
jih ne opustimo niti tedaj, kadar smo soočeni z utemeljenimi dokazi,
da ne veljajo.21
Osnovna izhodišča, na katerih slonijo predsodki, so spol, etnična
in rasna pripadnost, religija in družbeni status. Predsodki se kažejo
predvsem v nespoštljivem, netolerantnem ali prezirljivem odnosu do
pripadnikov različnih skupin.
Eden izmed ključnih pomenov in nalog medverskega oziroma
medreligijskega dialoga je vsekakor razkrivanje in razbijanje negativ-
nih stereotipov in predsodkov ter ozaveščanje o resnični podobi
drugačnosti. Prav to je ključno »zdravilo« v prizadevanju za boljšo in
kvalitetnejšo toleranco in enakovredno komunikacijo. Saj je komu-
nikacija negativnega stereotipiziranja in predsodkov vedno diskrimi-
natorna in zato vedno pripelje do nasilja.
Nasilje kot teološki problem in pojmovanje moči
Tako kakor poudarjanje negativnih spolnih stereotipnih vzorcev
in predsodkov v jedru zrcali in podpira tekmovalno nasilje med spo-
loma, tudi poudarjanje ali komunikacija z uporabo negativnih reli-
gijskih stereotipov in predsodkov podpira in krepi medreligijsko
nestrpnost in tekmovalno nasilje, ki nazadnje pripelje do razkola. Boj
za (pre)moč je namreč osnovno gonilo tekmovalnega nasilja, ki je
močno zaznamovalo vse medosebne odnose, s tem pa tudi vso sve-
tovno mrežo odnosov.
René Girard označi nasilje kot glavni princip vse družbene uredit
ve. Moč in nasilje sta v njegovem konceptu skoraj univerzalni izkušnji
21 Janek Musek, Psihološki portret Slovencev, Ljubljana: Znanstveno in publicistično
središče, 1994, 27.
204
