Page 212 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 212
RAZPRAVE, [TUDIJE
lastnin (od intelektualnih do konkretnih). Agápe pomeni radikalno
osvoboditev od »projekta jaz« in njegove diktature, ki nezavedno, a
nadvse realno obstaja v nas. Zato je agápe osvoboditev za samokritič-
nost, za zdravo distanco do samega sebe, ki omogoča spoznavanje,
priznavanje in preseganje lastnih zablod in sebičnih, pohlepnih ten-
denc. Na tej osnovi je nato agápe dejanski obrat k drugemu, bivanje
z drugim, bivanje-za-drugega, žrtvovanje zanj. Ljubezen ima moč
smrtne resnosti, ker pomeni smrt sebe, žrtev in svoboden dar sebe
drugemu. Utelešenje te ljubezni v Bibliji je prav Jezusova smrt na kri-
žu »za nas« (Rim 5,8; 8,32; 2 Kor 1,5; Gal 3,13 itn.). Ljubezen je Bož-
ja narava sáma (prim. 1 Jn 4,8.16); narava odnosa Treh, ki so Eno.
Trojstvena teologija to »agapično« gibanje oriše z izrazi, kot so roje-
vanje (samega sebe v drugem), izhajanje (iz samega sebe za drugega),
podarjanje/darovanje/žrtvovanje (samega sebe drugemu) ipd.
Ta smrtonosna, a osvobajajoča ljubezen torej vzpostavlja ontolo-
gijo in notranjo strukturo »novega človeka.«4 Moč te ljubezni, spo-
sobnost takšnega agapičnega bivanja, po bibličnem pričevanju prese-
ga naše človeške zmožnosti. Biblično pričevanje je dejansko pričevanje
in povabilo k novi možnosti: ljubezen je vstop oziroma vdor Boga
sámega v človeški svet – tako v naša »srca« kot v naše družbene od-
nose. Ta vstop je seveda najprej viden v bivanju Jezusa med svojimi,
potem pa tudi v novi skupnosti oziroma »skupščini«,5 ki jo pod Jezu-
sovo novo oblastjo zbira Sveti Duh.
Za dosego pravične družbe s pravičnejšimi ekonomskimi odnosi
je torej najprej nujno potrebna moralno-etična preobrazba globoko
v človeku.
2. Kritika denarja
Nova zaveza torej družbeno kritiko začenja s kritiko pohlepa kot
»notranjega« izvora vseh človeških problemov. Vendar se – v nasprot-
ju s številnimi tako imenovanimi »krščanskimi« analizami – pri tej
4 Ef 4,24; prim. Jn 3,3; 1 Kor 15,45–49 itn.
5 To se zdi najustreznejši prevod grškega izraza ekklesía, ki je v antiki pomenil zbor
svobodnih meščanov polisa (se pravi tistih z volilno pravico), ki se zbere, da odloča
o »političnih« zadevah.
210
lastnin (od intelektualnih do konkretnih). Agápe pomeni radikalno
osvoboditev od »projekta jaz« in njegove diktature, ki nezavedno, a
nadvse realno obstaja v nas. Zato je agápe osvoboditev za samokritič-
nost, za zdravo distanco do samega sebe, ki omogoča spoznavanje,
priznavanje in preseganje lastnih zablod in sebičnih, pohlepnih ten-
denc. Na tej osnovi je nato agápe dejanski obrat k drugemu, bivanje
z drugim, bivanje-za-drugega, žrtvovanje zanj. Ljubezen ima moč
smrtne resnosti, ker pomeni smrt sebe, žrtev in svoboden dar sebe
drugemu. Utelešenje te ljubezni v Bibliji je prav Jezusova smrt na kri-
žu »za nas« (Rim 5,8; 8,32; 2 Kor 1,5; Gal 3,13 itn.). Ljubezen je Bož-
ja narava sáma (prim. 1 Jn 4,8.16); narava odnosa Treh, ki so Eno.
Trojstvena teologija to »agapično« gibanje oriše z izrazi, kot so roje-
vanje (samega sebe v drugem), izhajanje (iz samega sebe za drugega),
podarjanje/darovanje/žrtvovanje (samega sebe drugemu) ipd.
Ta smrtonosna, a osvobajajoča ljubezen torej vzpostavlja ontolo-
gijo in notranjo strukturo »novega človeka.«4 Moč te ljubezni, spo-
sobnost takšnega agapičnega bivanja, po bibličnem pričevanju prese-
ga naše človeške zmožnosti. Biblično pričevanje je dejansko pričevanje
in povabilo k novi možnosti: ljubezen je vstop oziroma vdor Boga
sámega v človeški svet – tako v naša »srca« kot v naše družbene od-
nose. Ta vstop je seveda najprej viden v bivanju Jezusa med svojimi,
potem pa tudi v novi skupnosti oziroma »skupščini«,5 ki jo pod Jezu-
sovo novo oblastjo zbira Sveti Duh.
Za dosego pravične družbe s pravičnejšimi ekonomskimi odnosi
je torej najprej nujno potrebna moralno-etična preobrazba globoko
v človeku.
2. Kritika denarja
Nova zaveza torej družbeno kritiko začenja s kritiko pohlepa kot
»notranjega« izvora vseh človeških problemov. Vendar se – v nasprot-
ju s številnimi tako imenovanimi »krščanskimi« analizami – pri tej
4 Ef 4,24; prim. Jn 3,3; 1 Kor 15,45–49 itn.
5 To se zdi najustreznejši prevod grškega izraza ekklesía, ki je v antiki pomenil zbor
svobodnih meščanov polisa (se pravi tistih z volilno pravico), ki se zbere, da odloča
o »političnih« zadevah.
210
