Page 214 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 214
RAZPRAVE, [TUDIJE
ima, njegova last, temveč jim je bilo vse skupno.« (4,32) Da pri tem
ne gre za nekakšno Lukovo »romantično« pojmovanje idiličnih krščan
s kih začetkov, lahko razberemo iz poznejših krščanskih pričevanj.
Justin lahko še sredi drugega stoletja na primer zapiše: »Sredstva za
pridobivanje denarja in premoženja smo cenili nad vse drugo, zdaj pa
dajemo tudi to, kar imamo, v skupno [blagajno] in delimo z vsakim,
ki je tega potreben.« (Prva apologija 14,2)
Krščanska skupnost kot posebno »novo« področje, kot »osvobo-
jeno ozemlje«, kjer je oblast Denarja že ukinjena, je torej realna zgo-
dovinska možnost in ne zgolj nekakšna idealizirana religiozna fikci-
ja. Kristjani smo poklicani k ponovnem razmisleku o tem novem in
radikalnem načinu »političnega« oziroma »družbenega« bivanja v
svetu. Realno obstajanje takšnih »osvobojenih področji« je morda
tudi danes eno najpomembnejših pričevanj, kar jih lahko kristjani
damo skeptičnemu sekularnemu svetu o resničnem Osvoboditelju in
pravi svobodi. Dejansko je prav krutost in brezobzirnost sekularnega
Denarnega režima tista, ki v mnogih zbuja veliko željo po takšni
osvoboditvi.
Denarna skrb za drugega je konkretizacija ljubezni: »Ljubezen
spoznavamo po tem, da je On dal življenje za nas. In takó smo tudi
mi dolžni dati življenje za brate. Kako more Božja ljubezen ostati v
človeku, ki ima premoženje tega sveta in vidi, da je brat v pomanjka-
nju, pa zapira svoje srce pred njim? Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi
ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici.« (1 Jn 3,16–18)
3. Kritika oblasti
Jezusova tretja kritika, kritika oblasti, se naslanja na prejšnji dve.
Iz njiju lahko izpeljemo, da se oblast v tem svetu konstituira kot
»pohlepno« povzdignjenje posameznika nad druge, večinoma s
pomočjo moči Denarja, ki krepi logiko pohlepa in jo prevaja v druž-
beno sredstvo oziroma »valuto«. Oblast v tem svetu se tako izkazu-
je za institucionalizirano in konsolidirano družbeno zlo, ki ohranja
strukturo sveta kot področja grešnega/sebičnega/pohlepnega na
sprotovanja Ljubezni. Zato se v Novi zavezi oblast pogosto povezuje
212
ima, njegova last, temveč jim je bilo vse skupno.« (4,32) Da pri tem
ne gre za nekakšno Lukovo »romantično« pojmovanje idiličnih krščan
s kih začetkov, lahko razberemo iz poznejših krščanskih pričevanj.
Justin lahko še sredi drugega stoletja na primer zapiše: »Sredstva za
pridobivanje denarja in premoženja smo cenili nad vse drugo, zdaj pa
dajemo tudi to, kar imamo, v skupno [blagajno] in delimo z vsakim,
ki je tega potreben.« (Prva apologija 14,2)
Krščanska skupnost kot posebno »novo« področje, kot »osvobo-
jeno ozemlje«, kjer je oblast Denarja že ukinjena, je torej realna zgo-
dovinska možnost in ne zgolj nekakšna idealizirana religiozna fikci-
ja. Kristjani smo poklicani k ponovnem razmisleku o tem novem in
radikalnem načinu »političnega« oziroma »družbenega« bivanja v
svetu. Realno obstajanje takšnih »osvobojenih področji« je morda
tudi danes eno najpomembnejših pričevanj, kar jih lahko kristjani
damo skeptičnemu sekularnemu svetu o resničnem Osvoboditelju in
pravi svobodi. Dejansko je prav krutost in brezobzirnost sekularnega
Denarnega režima tista, ki v mnogih zbuja veliko željo po takšni
osvoboditvi.
Denarna skrb za drugega je konkretizacija ljubezni: »Ljubezen
spoznavamo po tem, da je On dal življenje za nas. In takó smo tudi
mi dolžni dati življenje za brate. Kako more Božja ljubezen ostati v
človeku, ki ima premoženje tega sveta in vidi, da je brat v pomanjka-
nju, pa zapira svoje srce pred njim? Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi
ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici.« (1 Jn 3,16–18)
3. Kritika oblasti
Jezusova tretja kritika, kritika oblasti, se naslanja na prejšnji dve.
Iz njiju lahko izpeljemo, da se oblast v tem svetu konstituira kot
»pohlepno« povzdignjenje posameznika nad druge, večinoma s
pomočjo moči Denarja, ki krepi logiko pohlepa in jo prevaja v druž-
beno sredstvo oziroma »valuto«. Oblast v tem svetu se tako izkazu-
je za institucionalizirano in konsolidirano družbeno zlo, ki ohranja
strukturo sveta kot področja grešnega/sebičnega/pohlepnega na
sprotovanja Ljubezni. Zato se v Novi zavezi oblast pogosto povezuje
212
