Page 216 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 216
RAZPRAVE, [TUDIJE
čelo nove »oblasti«, ki je zdaj vzpostavljena: oblasti Božje vladavine
(tradicionalno: »Božjega/nebeškega kraljestva«).
Tako se z Jezusom izvrši Božja krísis, kritika/sodba nad svetom –
nad človeškim pohlepom, nad krivičnimi družbenimi odnosi in še
posebej nad svetovnimi oblastmi: Bog namesto njih postavi prav Je-
zusa kot svojo alternativno oblast (prim. Ps 2 in njegovo navajanje v Apd
4,25–26) in kot začetnika nove družbe.
Prek tega Božjega vdora v svet – v osebi in dejanju Jezusa iz Naza-
reta, še posebej pa v njegovi smrti in vstajenju – je namreč osnovana
nova skupnost ljudi, ki temelji na novih odnosih. To skupnost zdaj
vzpostavlja, zbira in gradi Sveti Duh, ki je hkrati Božji in Mesijev Duh
ter je realna, operativna moč nove oblasti v svetu. Ta skupnost Duha,9
v kateri se manifestira »smrtonosna« ljubezen, je prostor in sredstvo
Božje dejanske, »politične« navzočnosti v zgodovini, v našem seda-
njem svetu. Jezus ni navzoč le kot spomin, ampak kot prava oblast
Ljubezni, ki že deluje in se širi v tem svetu, prek Skupščine. Je »tista
stran Boga, ki se je obrnila k nam« (Marcus Borg).
Temeljno družbeno sporočilo Svetega pisma je torej: ljubezen je
možna, resnična skupnost med ljudmi je možna, pravo spoznanje
Boga je možno – onkraj vseh pasti človeškega pohlepa, tržnih zako-
nitosti in zatiralskega nasilja tistih, ki so na oblasti. »Kdor je žejen,
naj zastonj zajame vodo življenja« (Raz 22,17).
Ugovor: »Oblast je vendar Božja služabnica« (Rim 13,4)!
Predstavljena kritika oblasti se lahko zdi pretirana in neuravnove-
šena, še posebej glede na to, da se je znotraj krščanskih tradicij pre
težno pojavljalo drugačno, precej bolj »pozitivno« ali »optimistično«
stališče. To stališče se opira predvsem na nekatera mesta iz novozave-
znih pisem, za katera se zdi, da o oblasti govorijo povsem drugače.
Med njimi so najpomembnejša naslednja:
9 Novozavezni izraz »občestvo Svetega Duha« (2 Kor 13,13; grško koinonía toû hagíou
pneúmatos), še bolj kot »skupnost, ki jo oblikuje in zbira Sveti Duh«, pomeni
»združenost/povezanost/’skupajšnost’ v Svetem Duhu«, »(skupno) deleženje/
udeleženost v Svetem Duhu«, »skupno ’imetje’ Svetega Duha«, »partnerstvo, ki
izvira iz dejstva, da vsi skupaj imamo Svetega Duha« ipd.
214
čelo nove »oblasti«, ki je zdaj vzpostavljena: oblasti Božje vladavine
(tradicionalno: »Božjega/nebeškega kraljestva«).
Tako se z Jezusom izvrši Božja krísis, kritika/sodba nad svetom –
nad človeškim pohlepom, nad krivičnimi družbenimi odnosi in še
posebej nad svetovnimi oblastmi: Bog namesto njih postavi prav Je-
zusa kot svojo alternativno oblast (prim. Ps 2 in njegovo navajanje v Apd
4,25–26) in kot začetnika nove družbe.
Prek tega Božjega vdora v svet – v osebi in dejanju Jezusa iz Naza-
reta, še posebej pa v njegovi smrti in vstajenju – je namreč osnovana
nova skupnost ljudi, ki temelji na novih odnosih. To skupnost zdaj
vzpostavlja, zbira in gradi Sveti Duh, ki je hkrati Božji in Mesijev Duh
ter je realna, operativna moč nove oblasti v svetu. Ta skupnost Duha,9
v kateri se manifestira »smrtonosna« ljubezen, je prostor in sredstvo
Božje dejanske, »politične« navzočnosti v zgodovini, v našem seda-
njem svetu. Jezus ni navzoč le kot spomin, ampak kot prava oblast
Ljubezni, ki že deluje in se širi v tem svetu, prek Skupščine. Je »tista
stran Boga, ki se je obrnila k nam« (Marcus Borg).
Temeljno družbeno sporočilo Svetega pisma je torej: ljubezen je
možna, resnična skupnost med ljudmi je možna, pravo spoznanje
Boga je možno – onkraj vseh pasti človeškega pohlepa, tržnih zako-
nitosti in zatiralskega nasilja tistih, ki so na oblasti. »Kdor je žejen,
naj zastonj zajame vodo življenja« (Raz 22,17).
Ugovor: »Oblast je vendar Božja služabnica« (Rim 13,4)!
Predstavljena kritika oblasti se lahko zdi pretirana in neuravnove-
šena, še posebej glede na to, da se je znotraj krščanskih tradicij pre
težno pojavljalo drugačno, precej bolj »pozitivno« ali »optimistično«
stališče. To stališče se opira predvsem na nekatera mesta iz novozave-
znih pisem, za katera se zdi, da o oblasti govorijo povsem drugače.
Med njimi so najpomembnejša naslednja:
9 Novozavezni izraz »občestvo Svetega Duha« (2 Kor 13,13; grško koinonía toû hagíou
pneúmatos), še bolj kot »skupnost, ki jo oblikuje in zbira Sveti Duh«, pomeni
»združenost/povezanost/’skupajšnost’ v Svetem Duhu«, »(skupno) deleženje/
udeleženost v Svetem Duhu«, »skupno ’imetje’ Svetega Duha«, »partnerstvo, ki
izvira iz dejstva, da vsi skupaj imamo Svetega Duha« ipd.
214
