Page 219 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 219
MATJA@ ^RNIVEC
moremo razumeti le kot preprosto zapoved konformizma in ser
vilnosti.13
4. Ne smemo spregledati pričevanj iz evangelijev in pisem, ki go-
vorijo o hudiču kot vladarju sveta in o demonskih vladarstvih in
oblasteh – ter o tem, da je Kristus vse to premagal.14
5. Iz širšega konteksta izjave: »Nobene oblasti bi ne imel nad me-
noj, če bi ti ne bilo dano od zgoraj« (Jn 19,11) je razvidno, v kakšnem
smislu je vsaka (tudi poganska) oblast »dana« od Boga: vsekakor ne
v absolutnem (ker Pilat križa Jezusa), ampak v zelo pogojnem in
omejenem smislu – tako, da je povsem lahko (in vsaj v kritičnem
trenutku zgodovine tudi je) popolnoma odtujena Bogu. Zato njeno
»danost« od Boga lahko razumevamo tako, kakor jo razumevajo
pisma: kot začasno, minevajočo ureditev, ki s silo za silo zaustavlja
greh in tako varuje trenutni svet pred popolnim kaosom.
6. Pavlovo predstavo o poganski oblasti, ki nosi meč, morda lahko
vidimo kot sekularno/pogansko vzporednico njegovemu razumeva-
nju judovske/Božje postave. Tudi poganska oblast grozi s smrtjo vsem
prestopnikom in jih tako za silo brzda pred zdrsom v popolno sebič-
nost in samovoljo. Tako kot postava ima tudi sekularna oblast v
Božjem odrešenjskem načrtu določeno (relativno, začasno, zasilno)
vlogo: da s silo, grožnjo in smrtnim strahom grozi prestopnikom.
Zato jo Pavel morda lahko vrednoti pozitivno – tako kot postavo! – a
jo vseeno razume kot začasno in že preseženo v Kristusu. Poganska
oblast je torej »Božja služabnica« (Rim 13,4) v zelo podobnem smislu
kot je postava »vzgojiteljica za Kristusa« (Gal 4,24).
7. Iz teh zapisov, ki se nanašajo na pogansko oblast, torej nikakor
ne moremo sklepati, da bi Pavel, Peter in drugi podobno govorili tudi
lahko ovira). Razglas te milosti vključuje govor o »odrešeniku« Jezusu, kar je sicer
naziv rimskih cesarjev! V Prvem Petrovem pismu pa je značilno, da sredi odlomka
najdemo pritrditev krščanski svobodi – ta svoboda je ravno v požrtvovalnem
služenju drugim, kar v tem primeru pomeni potrpežljivo prenašanje krivične/
lažne ali pa vsaj začasne/nebistvene oblasti.
13 Zanimivo je, kako selektivna je bila pri tistih, ki jo zagovarjajo, ta servilnost v
krščanski zgodovini. Na primer: tako Katoliška kot Luteranska cerkev sta (s
častnimi izjemami) priznavali nacistično oblast, medtem ko je stalinistična oblast
(pretežno) veljala za nelegitimno.
14 Glej zgoraj, opombi 6 in 7.
217
moremo razumeti le kot preprosto zapoved konformizma in ser
vilnosti.13
4. Ne smemo spregledati pričevanj iz evangelijev in pisem, ki go-
vorijo o hudiču kot vladarju sveta in o demonskih vladarstvih in
oblasteh – ter o tem, da je Kristus vse to premagal.14
5. Iz širšega konteksta izjave: »Nobene oblasti bi ne imel nad me-
noj, če bi ti ne bilo dano od zgoraj« (Jn 19,11) je razvidno, v kakšnem
smislu je vsaka (tudi poganska) oblast »dana« od Boga: vsekakor ne
v absolutnem (ker Pilat križa Jezusa), ampak v zelo pogojnem in
omejenem smislu – tako, da je povsem lahko (in vsaj v kritičnem
trenutku zgodovine tudi je) popolnoma odtujena Bogu. Zato njeno
»danost« od Boga lahko razumevamo tako, kakor jo razumevajo
pisma: kot začasno, minevajočo ureditev, ki s silo za silo zaustavlja
greh in tako varuje trenutni svet pred popolnim kaosom.
6. Pavlovo predstavo o poganski oblasti, ki nosi meč, morda lahko
vidimo kot sekularno/pogansko vzporednico njegovemu razumeva-
nju judovske/Božje postave. Tudi poganska oblast grozi s smrtjo vsem
prestopnikom in jih tako za silo brzda pred zdrsom v popolno sebič-
nost in samovoljo. Tako kot postava ima tudi sekularna oblast v
Božjem odrešenjskem načrtu določeno (relativno, začasno, zasilno)
vlogo: da s silo, grožnjo in smrtnim strahom grozi prestopnikom.
Zato jo Pavel morda lahko vrednoti pozitivno – tako kot postavo! – a
jo vseeno razume kot začasno in že preseženo v Kristusu. Poganska
oblast je torej »Božja služabnica« (Rim 13,4) v zelo podobnem smislu
kot je postava »vzgojiteljica za Kristusa« (Gal 4,24).
7. Iz teh zapisov, ki se nanašajo na pogansko oblast, torej nikakor
ne moremo sklepati, da bi Pavel, Peter in drugi podobno govorili tudi
lahko ovira). Razglas te milosti vključuje govor o »odrešeniku« Jezusu, kar je sicer
naziv rimskih cesarjev! V Prvem Petrovem pismu pa je značilno, da sredi odlomka
najdemo pritrditev krščanski svobodi – ta svoboda je ravno v požrtvovalnem
služenju drugim, kar v tem primeru pomeni potrpežljivo prenašanje krivične/
lažne ali pa vsaj začasne/nebistvene oblasti.
13 Zanimivo je, kako selektivna je bila pri tistih, ki jo zagovarjajo, ta servilnost v
krščanski zgodovini. Na primer: tako Katoliška kot Luteranska cerkev sta (s
častnimi izjemami) priznavali nacistično oblast, medtem ko je stalinistična oblast
(pretežno) veljala za nelegitimno.
14 Glej zgoraj, opombi 6 in 7.
217
