Page 26 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 26
RAZPRAVE, [TUDIJE
čuna s pogledom prekrščevalcev, in sicer že z marginalno opombo in
nato s prvo povedjo v zadevnem poglavju:
Bidertauffery so eni nevučeni, nezastopni v tim S. pysmu ludy,
suseb v tim, kir se druguč kersčuio, gosposčino zamečuio.20 Le-ta
navuk tih bidertaufferiev, kir se druguč kersčuio, so gvišne inu očite
Zludieve lažee inu enu šentovane zubper to Božyo modrost inu Božye
darruve inu ie en začetik inu perprava h tim auštriom, puntom, mor-
danem inu eno zatrene inu rezvalene vseh dobrih ričy inu postav, obtu
imaio ty ludy zveistu podvučeni biti od obeyu oblasti. 21
Odnos Trubarja do anabaptistov in njihovega nekonvencionalnega
odnosa do tedanjega družbenega reda je pri Trubarju tipološko in je
stalnica. Tako je npr. v teološko zagotovo najpomembnejšem – in
poleg knjige Formula Concordiae tudi edinem zavezujočem simbolič-
nem – tekstu slovenske reformacije, v Artikulih (1562), ki mdr. še zda-
leč niso zgolj prevod Confessio Augustana (in glede na Trubarjev sloven-
ski predgovor vanje tudi niso želeli biti),22 najti naslednje mes to: »Obtu
tim bidertaufferyem krivu daio, kir pravio: En rihtar biti, tatie obes-
seti, prov persegovati, prov voiskovati, lastnu imeiti, se braniti ie
greh.«23 Isti motiv najdemo celo v Trubarjevem poslednjem, posmrtno
izdanem delu, v prevodu Luthrove Hišne postile (1595), kjer ostareli
očak »cerkve slovenskega jezika« v branju na osmo nedeljo po S. Tro-
jici skorajda ob koncu lastnega pozemskega eksistiranja zapiše:
Ampak, de bi ludje zatu nyh imejli prov deržati inu nyh slušati, tu
pravi Christus: Varui se ti pred nymi, zakaj pod tem ovčjim gvantom
20 N. m.
21 N. m.
22 Z narativnimi pasažami – nekatere od njih, npr. pripoved, »novela« o Antonu
Puščavniku in čevljarju v artiklu Od klošterskih zalub in oblub, so izpeljane celo
že do stilizirane strukture novele – se razvija prostor predliterarnega pripovedne-
ga oz. se z njimi začenja razvojna linija slovenske pripovedne literature, ki jo je
Matjaž Kmecl označil s sintagmo »od pridige do kriminalke« (Matjaž Kmecl, Od
pridige do kriminalke, Ljubljana 1975); prim. J. Vinkler, Slovenska protestantska
veroizpoved in cerkveni red za vse dni v letu, v: Zbrana dela Primoža Trubarja III,
ur. Jonatan Vinkler, Ljubljana 2005, 619, 620, 625.
23 P. Trubar, Articuli, v: Zbrana dela Primoža Trubarja III, ur. Jonatan Vinkler, Ljublja-
na 2005, 88.
24
čuna s pogledom prekrščevalcev, in sicer že z marginalno opombo in
nato s prvo povedjo v zadevnem poglavju:
Bidertauffery so eni nevučeni, nezastopni v tim S. pysmu ludy,
suseb v tim, kir se druguč kersčuio, gosposčino zamečuio.20 Le-ta
navuk tih bidertaufferiev, kir se druguč kersčuio, so gvišne inu očite
Zludieve lažee inu enu šentovane zubper to Božyo modrost inu Božye
darruve inu ie en začetik inu perprava h tim auštriom, puntom, mor-
danem inu eno zatrene inu rezvalene vseh dobrih ričy inu postav, obtu
imaio ty ludy zveistu podvučeni biti od obeyu oblasti. 21
Odnos Trubarja do anabaptistov in njihovega nekonvencionalnega
odnosa do tedanjega družbenega reda je pri Trubarju tipološko in je
stalnica. Tako je npr. v teološko zagotovo najpomembnejšem – in
poleg knjige Formula Concordiae tudi edinem zavezujočem simbolič-
nem – tekstu slovenske reformacije, v Artikulih (1562), ki mdr. še zda-
leč niso zgolj prevod Confessio Augustana (in glede na Trubarjev sloven-
ski predgovor vanje tudi niso želeli biti),22 najti naslednje mes to: »Obtu
tim bidertaufferyem krivu daio, kir pravio: En rihtar biti, tatie obes-
seti, prov persegovati, prov voiskovati, lastnu imeiti, se braniti ie
greh.«23 Isti motiv najdemo celo v Trubarjevem poslednjem, posmrtno
izdanem delu, v prevodu Luthrove Hišne postile (1595), kjer ostareli
očak »cerkve slovenskega jezika« v branju na osmo nedeljo po S. Tro-
jici skorajda ob koncu lastnega pozemskega eksistiranja zapiše:
Ampak, de bi ludje zatu nyh imejli prov deržati inu nyh slušati, tu
pravi Christus: Varui se ti pred nymi, zakaj pod tem ovčjim gvantom
20 N. m.
21 N. m.
22 Z narativnimi pasažami – nekatere od njih, npr. pripoved, »novela« o Antonu
Puščavniku in čevljarju v artiklu Od klošterskih zalub in oblub, so izpeljane celo
že do stilizirane strukture novele – se razvija prostor predliterarnega pripovedne-
ga oz. se z njimi začenja razvojna linija slovenske pripovedne literature, ki jo je
Matjaž Kmecl označil s sintagmo »od pridige do kriminalke« (Matjaž Kmecl, Od
pridige do kriminalke, Ljubljana 1975); prim. J. Vinkler, Slovenska protestantska
veroizpoved in cerkveni red za vse dni v letu, v: Zbrana dela Primoža Trubarja III,
ur. Jonatan Vinkler, Ljubljana 2005, 619, 620, 625.
23 P. Trubar, Articuli, v: Zbrana dela Primoža Trubarja III, ur. Jonatan Vinkler, Ljublja-
na 2005, 88.
24
