Page 25 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 25
JONATAN VINKLER
Inu v tih bessedah, Iohan. 20, ie zapopadenu, de ta Božya maiesteta
inu oblast ie močna skuzi tih jogrov inu vseh pravih, poklycanih
pridigariev pridige, koker ie skuzi Cristuseve pridige bila močna. H
tretimu: le-te bessede tudi pravio inu kažeio, de tu pridigarstvu nei
ena deželska muč, ne telesna syla oli permorovane.17
Na tem mestu je Trubar zvest dedič Luthrovega pogleda na pos vetno
oblast, kajti takratni prvi pridigar »cerkve slovenskega jezika« v citira-
nem odlomku na drugem polu primerjalnega niza proti duhovni av-
toriteti pridigarja (das priester Ampt) stavi moč posvetne oblasti, ki jo
enači s telesno silo oz. prisilo (Gewalt). Tako uporablja za pomensko
polje posvetne oblasti označevalec (pri)sila, in sicer na enak način in v
analognem kontekstu kot Luther, ki je termin (weltliche) Obrigkeit po-
gosto zamenjeval z izrazom Gewalt. Le-ta po načelu pars pro toto nado-
mešča celotno pomensko polje, je pa pomensko znatno določnejši in
se nanaša na povsem decidirano komponentno izvrševanja oblasti – na
fizično (kaznovalno) (pri)silo,18 ki tako postaja sinonim za (deželno)
oblast. V abstraktnem je torej Trubar posvetno oblast pripoznaval kot
del Božjega svetovnega reda in nujen delovalnik pozemske ureditve,
zato in pa zavoljo zavedanja, da so reformirane cerkve neaugsburških
veroizpovedi (in tudi neveroizpovedi) v smislu AR postavljene onstran
zakona, pa v svojih spisih ni pokazal niti najmanjšega razumevanja za
tiste oblike zgodnjenovoveškega verskega iskanja, ki so zagovarjale iz-
ključen primat duhovnega nad posvetnim, npr. za prekrščevalce. Zgo-
raj omenjeno poglavje Cerkovne ordninge (Od deželske oblasti in gosposčine)
ima tako namreč indikativen podnaslov – Aku ty bidertauffery prov go-
vore, kir pravio: Ta deželska oblast, gosposčina, te pravde inu zmasne, pravične
štraifinge so zgul greh inu de en pravi kersčenik ne more deželske ryči rovnati,
regirati, sodyti, te hude štraiffati na životu inu na blagu?19 Trubar pa podob-
no kot Luther, ki ni našel svetopisemskega opravičila npr. za radikalno
odloč(e)nost kmečke vojske v nemški kmečki vojni (1524–1526), obra-
17 P. Trubar, n. d., 347.
18 Na strani rimske cerkve termin Gewalt zamenjuje pojem plenitudo potestatis, ki re-
ferira na papeževo vrhovno moč oz. oblast, katera zapopada tudi prisilo (v slovar-
ju cerkvenega prava jo izražajo imperium, auctoritas in – executio). Tomaž Jurca, Dva
meča: novo razmerje moči med cerkvijo in državo, Ljubljana 2010, 157.
19 P. Trubar, n. d., 346.
23
Inu v tih bessedah, Iohan. 20, ie zapopadenu, de ta Božya maiesteta
inu oblast ie močna skuzi tih jogrov inu vseh pravih, poklycanih
pridigariev pridige, koker ie skuzi Cristuseve pridige bila močna. H
tretimu: le-te bessede tudi pravio inu kažeio, de tu pridigarstvu nei
ena deželska muč, ne telesna syla oli permorovane.17
Na tem mestu je Trubar zvest dedič Luthrovega pogleda na pos vetno
oblast, kajti takratni prvi pridigar »cerkve slovenskega jezika« v citira-
nem odlomku na drugem polu primerjalnega niza proti duhovni av-
toriteti pridigarja (das priester Ampt) stavi moč posvetne oblasti, ki jo
enači s telesno silo oz. prisilo (Gewalt). Tako uporablja za pomensko
polje posvetne oblasti označevalec (pri)sila, in sicer na enak način in v
analognem kontekstu kot Luther, ki je termin (weltliche) Obrigkeit po-
gosto zamenjeval z izrazom Gewalt. Le-ta po načelu pars pro toto nado-
mešča celotno pomensko polje, je pa pomensko znatno določnejši in
se nanaša na povsem decidirano komponentno izvrševanja oblasti – na
fizično (kaznovalno) (pri)silo,18 ki tako postaja sinonim za (deželno)
oblast. V abstraktnem je torej Trubar posvetno oblast pripoznaval kot
del Božjega svetovnega reda in nujen delovalnik pozemske ureditve,
zato in pa zavoljo zavedanja, da so reformirane cerkve neaugsburških
veroizpovedi (in tudi neveroizpovedi) v smislu AR postavljene onstran
zakona, pa v svojih spisih ni pokazal niti najmanjšega razumevanja za
tiste oblike zgodnjenovoveškega verskega iskanja, ki so zagovarjale iz-
ključen primat duhovnega nad posvetnim, npr. za prekrščevalce. Zgo-
raj omenjeno poglavje Cerkovne ordninge (Od deželske oblasti in gosposčine)
ima tako namreč indikativen podnaslov – Aku ty bidertauffery prov go-
vore, kir pravio: Ta deželska oblast, gosposčina, te pravde inu zmasne, pravične
štraifinge so zgul greh inu de en pravi kersčenik ne more deželske ryči rovnati,
regirati, sodyti, te hude štraiffati na životu inu na blagu?19 Trubar pa podob-
no kot Luther, ki ni našel svetopisemskega opravičila npr. za radikalno
odloč(e)nost kmečke vojske v nemški kmečki vojni (1524–1526), obra-
17 P. Trubar, n. d., 347.
18 Na strani rimske cerkve termin Gewalt zamenjuje pojem plenitudo potestatis, ki re-
ferira na papeževo vrhovno moč oz. oblast, katera zapopada tudi prisilo (v slovar-
ju cerkvenega prava jo izražajo imperium, auctoritas in – executio). Tomaž Jurca, Dva
meča: novo razmerje moči med cerkvijo in državo, Ljubljana 2010, 157.
19 P. Trubar, n. d., 346.
23
