Page 253 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 253
PETER KOVA^I^ PER[IN
v svetu uresničevati temeljno postavo krščanske vere – postavo ljubez-
ni – in s tem pričevati za evangeljsko oznanilo. Že to, da bi krajevne
Cerkve same volile svoje škofe, da bi bile avtonomne glede pastoralnih
praks, z izjemo doktrinarnih vprašanj, ki so bila po tradiciji vedno v
pristojnosti koncilov, se pravi zborov škofov, ne pa papeža osebno, bi
bil korenit obrat v vodenju Cerkve. Tako bi vatikanska kurija ostala
le še upravni organ in posvetovalna služba papeža. Kaj več tudi ni
potrebno za centralno upravo verske institucije.
Naslednja pomembna naloga je zavzemanje za razrešitev globalne
socialne stiske in preoblikovanje svetovne gospodarske ureditve. Prav-
zaprav ima sedanji papež to nalogo za prvenstveno, kakor je zapisal
Marco Ansaldo, vatikanist pri časniku La Repubblica: »Papež Frančišek
ne služi Cerkvi, ampak svetu. Želi spremeniti Cerkev, da bi spremenil
svet. Ta pastir sveta razume krščanstvo kot pot udejanjanja postave
ljubezni, ne kot ideologijo.« Zato pa postavlja v ospredje svojih javnih
nagovorov in srečanj z državnimi voditelji zahtevo po novi gospodar-
ski ureditvi in po politiki miru, kar je bilo ob obisku nemške kancler-
ke v Vatikanu še posebej razvidno. Na maši v Lampedusi za umrle
begunce v brodolomu je ostro obsodil evropsko politiko do beguncev
z besedami, da Evropa ubija. Cerkvene ustanove in samostane je po
zval, naj kršijo veljavno zakonodajo o preprečevanju priseljevanja in
naj odprejo svoja vrata beguncem. Salezijanska družba v Rimu se je
prva odzvala in dala azil 100 beguncem.
Apostolska spodbuda Evangelij veselja je v tem pogledu revolucio-
naren dokument, ki ne vrača v cerkveni socialni nauk le stališč 2.
vat ikanskega koncila, ampak ga radikalizira. Papež je oster tudi v
formulacijah, kar je novost za cerkvene dokumente o družbenih
vprašanjih. Ostro obsoja neoliberalno doktrino svobodnega trga in
nebrzdane gospodarske rasti, ki človeka spreminja v predmet upora-
be, v »odpadek«. Sedanjo globalno gospodarsko ureditev obtoži, da
ubija ljudi. Njegovo zavzemanje za nov gospodarski in družbeni red
je tako radikalno, da si je prislužil zaničujoč vzdevek, da je zadnji
komunist. Toda on je le zvest oznanilu evangelija, ki ga razume v
kontekstu sedanjih družbenih stisk. Papež Frančišek izhaja iz prole-
tarskega okolja tretjega sveta in ta izkušnja mu pravi, da sedanja
svetovna gospodarska politika vodi v zlom civilizacije in nove revolu-
251
v svetu uresničevati temeljno postavo krščanske vere – postavo ljubez-
ni – in s tem pričevati za evangeljsko oznanilo. Že to, da bi krajevne
Cerkve same volile svoje škofe, da bi bile avtonomne glede pastoralnih
praks, z izjemo doktrinarnih vprašanj, ki so bila po tradiciji vedno v
pristojnosti koncilov, se pravi zborov škofov, ne pa papeža osebno, bi
bil korenit obrat v vodenju Cerkve. Tako bi vatikanska kurija ostala
le še upravni organ in posvetovalna služba papeža. Kaj več tudi ni
potrebno za centralno upravo verske institucije.
Naslednja pomembna naloga je zavzemanje za razrešitev globalne
socialne stiske in preoblikovanje svetovne gospodarske ureditve. Prav-
zaprav ima sedanji papež to nalogo za prvenstveno, kakor je zapisal
Marco Ansaldo, vatikanist pri časniku La Repubblica: »Papež Frančišek
ne služi Cerkvi, ampak svetu. Želi spremeniti Cerkev, da bi spremenil
svet. Ta pastir sveta razume krščanstvo kot pot udejanjanja postave
ljubezni, ne kot ideologijo.« Zato pa postavlja v ospredje svojih javnih
nagovorov in srečanj z državnimi voditelji zahtevo po novi gospodar-
ski ureditvi in po politiki miru, kar je bilo ob obisku nemške kancler-
ke v Vatikanu še posebej razvidno. Na maši v Lampedusi za umrle
begunce v brodolomu je ostro obsodil evropsko politiko do beguncev
z besedami, da Evropa ubija. Cerkvene ustanove in samostane je po
zval, naj kršijo veljavno zakonodajo o preprečevanju priseljevanja in
naj odprejo svoja vrata beguncem. Salezijanska družba v Rimu se je
prva odzvala in dala azil 100 beguncem.
Apostolska spodbuda Evangelij veselja je v tem pogledu revolucio-
naren dokument, ki ne vrača v cerkveni socialni nauk le stališč 2.
vat ikanskega koncila, ampak ga radikalizira. Papež je oster tudi v
formulacijah, kar je novost za cerkvene dokumente o družbenih
vprašanjih. Ostro obsoja neoliberalno doktrino svobodnega trga in
nebrzdane gospodarske rasti, ki človeka spreminja v predmet upora-
be, v »odpadek«. Sedanjo globalno gospodarsko ureditev obtoži, da
ubija ljudi. Njegovo zavzemanje za nov gospodarski in družbeni red
je tako radikalno, da si je prislužil zaničujoč vzdevek, da je zadnji
komunist. Toda on je le zvest oznanilu evangelija, ki ga razume v
kontekstu sedanjih družbenih stisk. Papež Frančišek izhaja iz prole-
tarskega okolja tretjega sveta in ta izkušnja mu pravi, da sedanja
svetovna gospodarska politika vodi v zlom civilizacije in nove revolu-
251
