Page 254 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 254
[TUDIJSKI VE^ERI
cije, zato kozmetični popravki ne bodo prinesli rešitve, pač pa je
potrebna korenita sprememba sedanjega načina življenja in obnašanja
človeka: izkoriščanje mora zamenjati solidarnost, potrošništvo odgo-
vorno trošenje dobrin, ki morajo biti dostopne vsem. Od ideologije
vojne mora svetovna politika preiti h graditvi miru. Večkrat je pou-
daril, da že poteka 3. svetovna vojna, čeprav omejena na regionalne
vojne, ki pa se naglo širijo na ves planet. Stabilnost in mir na svetu pa
lahko zagotovi le nova svetovna gospodarska ureditev, ki bo izhajala
iz spoštovanja človeka in ne iz izkoriščanja. Pri svoji mirovni politiki
pa se ne omejuje le na načelne pozive. Ob grožnjah z vojaškim napa-
dom sil Nato na Sirijo je pisal ruskemu predsedniku Putinu, naj
prepreči vojaški napad na Damask, kar se je tudi zgodilo. Pričakova-
ti je enako uspešno posredovanje tudi ob sedanji državljanski vojni
na vzhodu Ukrajine.
Papež verjetno snuje novo socialno okrožnico, ki bo radikalna po
svoji analizi današnje družbene in gospodarske krize, radikalna tudi
po moralnih aplikacijah in zahtevah. Za razliko od prejšnjih dveh pa-
pežev bo jasen v analizi in odločen v zahtevah. Sledil bo duhu doku-
menta O pravičnosti v svetu, ki ga je leta 1971 sprejela škofovska sinoda;
v njem je brez leporečnega izmikanja v splošnost zahtevala uveljavitev
eko-socialne ekonomije, ki edina lahko zagotovi socialno stabilnost in
svetovni mir. Vatikanska politika se pod Frančiškovo taktirko umika
iz polja političnih interesov in preusmerja v socialno skrb za revno
večino svetovnega prebivalstva, v prizadevanje za moralno preobrazbo
sodobnega človeka, v graditev dialoga med ljudmi in družbami sveta.
Frančišek je začel tudi neposreden dialog z verniki. Zato je sklical
škofovsko sinodo, ki naj bi razpravljala tudi o družini in spolni mo-
rali. Škofom in po njih vernikom pa je vnaprej poslal vprašalnik o
njihovih pogledih na ta vprašanja. Želi prisluhniti resničnim proble-
mom ljudi. Čeprav doktrinarnih sprememb glede spolne morale ne
bo, pa že samo uvajanje demokratičnega preverjanja mnenj pomeni
novo obliko dialoga z verniško »bazo« in ukinja absolutistični avto-
ritarizem cerkvenega učiteljstva. Papeževo stališče je, da nič ne poma-
ga poudarjati načela katoliške moralne doktrine, če gre življenje
vernikov mimo njih. Vztrajanje pri togih pravilih samo poglablja
konflikt med vestjo oz. ravnanjem posameznika in cerkveno moralko.
252
cije, zato kozmetični popravki ne bodo prinesli rešitve, pač pa je
potrebna korenita sprememba sedanjega načina življenja in obnašanja
človeka: izkoriščanje mora zamenjati solidarnost, potrošništvo odgo-
vorno trošenje dobrin, ki morajo biti dostopne vsem. Od ideologije
vojne mora svetovna politika preiti h graditvi miru. Večkrat je pou-
daril, da že poteka 3. svetovna vojna, čeprav omejena na regionalne
vojne, ki pa se naglo širijo na ves planet. Stabilnost in mir na svetu pa
lahko zagotovi le nova svetovna gospodarska ureditev, ki bo izhajala
iz spoštovanja človeka in ne iz izkoriščanja. Pri svoji mirovni politiki
pa se ne omejuje le na načelne pozive. Ob grožnjah z vojaškim napa-
dom sil Nato na Sirijo je pisal ruskemu predsedniku Putinu, naj
prepreči vojaški napad na Damask, kar se je tudi zgodilo. Pričakova-
ti je enako uspešno posredovanje tudi ob sedanji državljanski vojni
na vzhodu Ukrajine.
Papež verjetno snuje novo socialno okrožnico, ki bo radikalna po
svoji analizi današnje družbene in gospodarske krize, radikalna tudi
po moralnih aplikacijah in zahtevah. Za razliko od prejšnjih dveh pa-
pežev bo jasen v analizi in odločen v zahtevah. Sledil bo duhu doku-
menta O pravičnosti v svetu, ki ga je leta 1971 sprejela škofovska sinoda;
v njem je brez leporečnega izmikanja v splošnost zahtevala uveljavitev
eko-socialne ekonomije, ki edina lahko zagotovi socialno stabilnost in
svetovni mir. Vatikanska politika se pod Frančiškovo taktirko umika
iz polja političnih interesov in preusmerja v socialno skrb za revno
večino svetovnega prebivalstva, v prizadevanje za moralno preobrazbo
sodobnega človeka, v graditev dialoga med ljudmi in družbami sveta.
Frančišek je začel tudi neposreden dialog z verniki. Zato je sklical
škofovsko sinodo, ki naj bi razpravljala tudi o družini in spolni mo-
rali. Škofom in po njih vernikom pa je vnaprej poslal vprašalnik o
njihovih pogledih na ta vprašanja. Želi prisluhniti resničnim proble-
mom ljudi. Čeprav doktrinarnih sprememb glede spolne morale ne
bo, pa že samo uvajanje demokratičnega preverjanja mnenj pomeni
novo obliko dialoga z verniško »bazo« in ukinja absolutistični avto-
ritarizem cerkvenega učiteljstva. Papeževo stališče je, da nič ne poma-
ga poudarjati načela katoliške moralne doktrine, če gre življenje
vernikov mimo njih. Vztrajanje pri togih pravilih samo poglablja
konflikt med vestjo oz. ravnanjem posameznika in cerkveno moralko.
252
