Page 251 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 251
PETER KOVA^I^ PER[IN
financ in moralne prenove klera. Prva in pričakovana poteza je bila
zamenjava kardinala Bertoneja, ključnega konservativca v kuriji. A
bolj kot ta in naslednje zamenjave (tudi odslovitev kardinala Rodeta
z vseh funkcij v kuriji), ki je le prvi korak h kadrovski prenovi kurije
in pričakovani koreniti reformi te ustanove, je indikativno imenova-
nje nadškofa Pietra Parolina za novega državnega tajnika. Nadškof
Parolin je človek diplomacije in dialoga. Kot učenec nekdanjega stra-
tega vatikanske diplomacije Agostina Casarolija je naklonjen dogo-
vornemu reševanju problemov. Zato naj bi poskušal zgladiti mnoga
nasprotja med vatikanskim vodstvom in bazo, tako z gibanji v Cerkvi
kot tudi z radikalnejšimi teološkimi stališči, recimo s teologijo osvo-
boditve in bazičnimi občestvi, ki sta jih prejšnja papeža brezobzirno
zatrla. Posledica njunih ukrepov proti gibanju teologije osvoboditve
je prestop skoraj četrtine latinoameriških katoličanov k fundamenta
lističnim krščanskim sektam, kar lahko napoveduje tudi večjo desta-
bilizacijo latinoameriških držav. Razrast fundamentalističnih islam-
skih sekt je dovolj zgovoren alarm, da je v prostoru religij treba zače-
ti drugačno komunikacijo, da je potreben dialog z bazo, prilagoditev
civilizacijskim spremembam in predvsem nedvoumno zavzemanje za
vzpostavitev družbe socialne pravičnosti po vsem svetu. Imenovanje
Američana Petra Welsa na položaj podministra za notranje zadeve
Vatikana pa kaže poleg povečanega vpliva ameriške Katoliške cerkve
na politiko Vatikana tudi na to, da za varnost papeža Frančiška bržko-
ne skrbi ameriška varnostna mreža in da so cilji njegovega pontifika-
ta tudi prioriteta ameriške katoliške skupnosti.
Med te cilje spada v prvi vrsti moralno očiščenje kleriških vrst in s
tem vrnitev ugleda duhovniškemu stanu, ki so ga načeli pedofilski in
homoseksualni škandali. Tega problema se je zavzeto lotil že papež
Ratzinger, v čemer je napravil najgloblji preobrat. Kot prefekt za nauk
vere je namreč pod papežem Wojtiło objavil Moto proprium, s katerim
je bila zagrožena kazen izobčenja vsakomur, ki bi širil vesti o pedofi-
liji med duhovščino. Ta odlok je služil le prikrivanju zločinov, ne pa
njihovi odpravi. Kot papež je Ratzinger spričo podatkov o množično
sti zlorab otrok spremenil stališče in odobril pregon krivih duhovni-
kov. Papež Frančišek pa se je lotil korenitih ukrepov. Najprej je ukazal,
naj italijanska policija likvidira pedofilski klan med vatikanskim
249
financ in moralne prenove klera. Prva in pričakovana poteza je bila
zamenjava kardinala Bertoneja, ključnega konservativca v kuriji. A
bolj kot ta in naslednje zamenjave (tudi odslovitev kardinala Rodeta
z vseh funkcij v kuriji), ki je le prvi korak h kadrovski prenovi kurije
in pričakovani koreniti reformi te ustanove, je indikativno imenova-
nje nadškofa Pietra Parolina za novega državnega tajnika. Nadškof
Parolin je človek diplomacije in dialoga. Kot učenec nekdanjega stra-
tega vatikanske diplomacije Agostina Casarolija je naklonjen dogo-
vornemu reševanju problemov. Zato naj bi poskušal zgladiti mnoga
nasprotja med vatikanskim vodstvom in bazo, tako z gibanji v Cerkvi
kot tudi z radikalnejšimi teološkimi stališči, recimo s teologijo osvo-
boditve in bazičnimi občestvi, ki sta jih prejšnja papeža brezobzirno
zatrla. Posledica njunih ukrepov proti gibanju teologije osvoboditve
je prestop skoraj četrtine latinoameriških katoličanov k fundamenta
lističnim krščanskim sektam, kar lahko napoveduje tudi večjo desta-
bilizacijo latinoameriških držav. Razrast fundamentalističnih islam-
skih sekt je dovolj zgovoren alarm, da je v prostoru religij treba zače-
ti drugačno komunikacijo, da je potreben dialog z bazo, prilagoditev
civilizacijskim spremembam in predvsem nedvoumno zavzemanje za
vzpostavitev družbe socialne pravičnosti po vsem svetu. Imenovanje
Američana Petra Welsa na položaj podministra za notranje zadeve
Vatikana pa kaže poleg povečanega vpliva ameriške Katoliške cerkve
na politiko Vatikana tudi na to, da za varnost papeža Frančiška bržko-
ne skrbi ameriška varnostna mreža in da so cilji njegovega pontifika-
ta tudi prioriteta ameriške katoliške skupnosti.
Med te cilje spada v prvi vrsti moralno očiščenje kleriških vrst in s
tem vrnitev ugleda duhovniškemu stanu, ki so ga načeli pedofilski in
homoseksualni škandali. Tega problema se je zavzeto lotil že papež
Ratzinger, v čemer je napravil najgloblji preobrat. Kot prefekt za nauk
vere je namreč pod papežem Wojtiło objavil Moto proprium, s katerim
je bila zagrožena kazen izobčenja vsakomur, ki bi širil vesti o pedofi-
liji med duhovščino. Ta odlok je služil le prikrivanju zločinov, ne pa
njihovi odpravi. Kot papež je Ratzinger spričo podatkov o množično
sti zlorab otrok spremenil stališče in odobril pregon krivih duhovni-
kov. Papež Frančišek pa se je lotil korenitih ukrepov. Najprej je ukazal,
naj italijanska policija likvidira pedofilski klan med vatikanskim
249
