Page 260 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 260
[TUDIJSKI VE^ERI
osebe mednarodnega prava. V Lateranski pogodbi med Svetim sede-
žem in Kraljevino Italijo je namreč rečeno, da je treba ustanoviti
Državo Vatikanskega mesta, da bi tako zagotovili Svetemu sedežu
absolutno in vidno neodvisnost ter nedotakljivo mednarodnopravno
suverenost. Svetemu sedežu je bila priznana popolna pravica do
lastnine, izključno in absolutno izvajanje oblasti in suverena sodna
oblast na ozemlju vatikanske države.3 V tej vlogi vzpostavlja Sveti
sedež odnose z mednarodno skupnostjo, navezuje diplomatske stike
z drugimi državami in sklepa mednarodne pogodbe.
Vendar je vsebovala Lateranska pogodba, ratificirana 7. junija iste
ga leta,4 pomembno omejitev, na katero zgodovinarji in predvsem
publicisti radi pozabljajo. Štiriindvajseti člen Lateranske pogodbe je
namreč določal, da Sveti sedež ne sme posegati v spore med državami
in se udeleževati zaradi teh sporov sklicanih mednarodnih konferenc,
razen če vpleteni strani sporazumno izrecno ne zaprosita za njegovo
posredovanje. Kljub svoji nevtralnosti pa sme papež glede na svoje
duhovno poslanstvo izrekati moralne sodbe.5
Država Vatikansko mesto, ali skrajšano Vatikan, je enklava v Rimu
na desnem bregu Tibere znotraj t. i. Leonovega obzidja (Leon IV.,
papež 847–855). Meri 440 000 m2. Po Lateranskem sporazumu je Trg
sv. Petra splošno dostopen obiskovalcem, uradi Svetega sedeža (kon-
gregacije, cerkvena sodišča, rimske bazilike s pripadajočimi stavbami
in nekatere znanstvene cerkvene ustanove) pa imajo, podobno kakor
diplomatska predstavništva, eksteritorialen status.6
Za naš namen osvetlitve vloge Katoliške cerkve med drugo svetov-
no vojno morda ne bo odveč opozoriti na konkretne omejitve pape-
ževe suverenosti. Vatikan je bil in je še vedno del Rima. To je približno
tako, kakor če bi staro mestno jedro pod gradom v Ljubljani razgla-
sili za samostojno in suvereno državo. Ne glede na vsa mednarodno-
pravna zagotovila o suverenosti Svetega sedeža je bila ta suverenost
3 Niccolo Del Re, Vatikan Lexikon, Augsburg 1978, 297.
4 Das Papstum, II, 266; Handbuch der Kirchengeschichte, VI, Die Welt im 20.
Jahrhundert, Freiburg 1979, 51–58 (odslej HKG).
5 Josef Becher, Der Vatikan und der II. Weltkrieg, v: Katholische Kirche im Dritten
Reich (Topos-Taschenbücher, Band 445), Mainz 1976, 172.
6 Prav tam, 747–750.
258
osebe mednarodnega prava. V Lateranski pogodbi med Svetim sede-
žem in Kraljevino Italijo je namreč rečeno, da je treba ustanoviti
Državo Vatikanskega mesta, da bi tako zagotovili Svetemu sedežu
absolutno in vidno neodvisnost ter nedotakljivo mednarodnopravno
suverenost. Svetemu sedežu je bila priznana popolna pravica do
lastnine, izključno in absolutno izvajanje oblasti in suverena sodna
oblast na ozemlju vatikanske države.3 V tej vlogi vzpostavlja Sveti
sedež odnose z mednarodno skupnostjo, navezuje diplomatske stike
z drugimi državami in sklepa mednarodne pogodbe.
Vendar je vsebovala Lateranska pogodba, ratificirana 7. junija iste
ga leta,4 pomembno omejitev, na katero zgodovinarji in predvsem
publicisti radi pozabljajo. Štiriindvajseti člen Lateranske pogodbe je
namreč določal, da Sveti sedež ne sme posegati v spore med državami
in se udeleževati zaradi teh sporov sklicanih mednarodnih konferenc,
razen če vpleteni strani sporazumno izrecno ne zaprosita za njegovo
posredovanje. Kljub svoji nevtralnosti pa sme papež glede na svoje
duhovno poslanstvo izrekati moralne sodbe.5
Država Vatikansko mesto, ali skrajšano Vatikan, je enklava v Rimu
na desnem bregu Tibere znotraj t. i. Leonovega obzidja (Leon IV.,
papež 847–855). Meri 440 000 m2. Po Lateranskem sporazumu je Trg
sv. Petra splošno dostopen obiskovalcem, uradi Svetega sedeža (kon-
gregacije, cerkvena sodišča, rimske bazilike s pripadajočimi stavbami
in nekatere znanstvene cerkvene ustanove) pa imajo, podobno kakor
diplomatska predstavništva, eksteritorialen status.6
Za naš namen osvetlitve vloge Katoliške cerkve med drugo svetov-
no vojno morda ne bo odveč opozoriti na konkretne omejitve pape-
ževe suverenosti. Vatikan je bil in je še vedno del Rima. To je približno
tako, kakor če bi staro mestno jedro pod gradom v Ljubljani razgla-
sili za samostojno in suvereno državo. Ne glede na vsa mednarodno-
pravna zagotovila o suverenosti Svetega sedeža je bila ta suverenost
3 Niccolo Del Re, Vatikan Lexikon, Augsburg 1978, 297.
4 Das Papstum, II, 266; Handbuch der Kirchengeschichte, VI, Die Welt im 20.
Jahrhundert, Freiburg 1979, 51–58 (odslej HKG).
5 Josef Becher, Der Vatikan und der II. Weltkrieg, v: Katholische Kirche im Dritten
Reich (Topos-Taschenbücher, Band 445), Mainz 1976, 172.
6 Prav tam, 747–750.
258
