Page 263 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 263
FRANCE MARTIN DOLINAR
februarja 1924 omogočajo vzpostavitev bodočega vatikanskega diplo-
matskega predstavništva v Moskvi. Iz neznanega razloga so bila po-
gajanja februarja 1925 iz Moskve prenesena v Berlin. Vodila sta jih
papeški nuncij v Berlinu Eugenio Pacelli in ruski veleposlanik v
Nemčiji Nikolaj Krestinski. Vendar sogovornika nikakor nista mogla
najti skupnega jezika. Osnutka sovjetske strani, ki sta predvidevala
vnaprejšnje popuščanje Svetega sedeža še pred sklenitvijo sporazuma,
sta bila za Pacellija nesprejemljiva. V noti z dne 7. septembra 1925 je
Pacelli za nadaljnja pogajanja postavil dva pogoja: možnost imeno-
vanja škofov v Rusiji in svobodno poučevanje verouka za mladino v
cerkvenih prostorih. Na Pacellijeve predloge je ruska stran odgovori-
la šele 14. julija 1927 s predlogom verskega zakona, po katerem bi
lahko država kadarkoli enostransko preklicala medsebojni dogovor.
Napredka v medsebojnih pogajanjih niso prinesli niti Pacellijevi po-
govori z ruskim zunanjim ministrom Georgijem Vasiljevičem Čičeri-
nom (1872–1936) v Berlinu.
Petega oktobra 1927 je berlinski nuncij Pacelli še zadnjič poskušal
vzpostaviti diplomatske odnose med Svetim sedežem in Rusijo. To
krat se je omejil na zahtevo, da Rusija dovoli dejavnost duhovnikov,
ki bi jih v Rusijo poslal Vatikan, in odpreti semenišča za vzgojo novih
duhovnikov. Za škofe v Rusiji je bil pripravljen imenovati samo tiste
kandidate, ki bi bili po volji sovjetskemu režimu. Ker je Moskva zavr-
nila tudi te minimalne predloge, je Pij XI. ukazal ustaviti nadaljnja
pogajanja.10
Bolj zapletena so bila pogajanja z Nemčijo po Hitlerjevem prevze-
mu oblasti. Na nemško govorečem področju je papež leta 1924 skle-
nil konkordat s katoliško Bavarsko, 1929 s protestantsko Prusijo, leta
1932 z versko mešanim Badnom in 5. junija 1933 s katoliško Avstrijo.
Na osebno Hitlerjevo pobudo je nemški podkancler Franz von Papen11
10. aprila 1933 vatikanskemu državnemu tajniku, kardinalu Eugeni-
ju Pacelliju, sicer svojemu dobremu znancu, ko je bil ta še nuncij v
Berlinu (do leta 1929), predlagal sklenitev konkordata z Reichom.
10 HKG VI., 63–66.
11 Franz von Papen (1879–1969), 1921–1932 član Stranke sredine, 1931–1933 kancler,
1933–1934 podkancler v Hitlerjevem kabinetu, nato veleposlanik na Dunaju in v
Ankari.
261
februarja 1924 omogočajo vzpostavitev bodočega vatikanskega diplo-
matskega predstavništva v Moskvi. Iz neznanega razloga so bila po-
gajanja februarja 1925 iz Moskve prenesena v Berlin. Vodila sta jih
papeški nuncij v Berlinu Eugenio Pacelli in ruski veleposlanik v
Nemčiji Nikolaj Krestinski. Vendar sogovornika nikakor nista mogla
najti skupnega jezika. Osnutka sovjetske strani, ki sta predvidevala
vnaprejšnje popuščanje Svetega sedeža še pred sklenitvijo sporazuma,
sta bila za Pacellija nesprejemljiva. V noti z dne 7. septembra 1925 je
Pacelli za nadaljnja pogajanja postavil dva pogoja: možnost imeno-
vanja škofov v Rusiji in svobodno poučevanje verouka za mladino v
cerkvenih prostorih. Na Pacellijeve predloge je ruska stran odgovori-
la šele 14. julija 1927 s predlogom verskega zakona, po katerem bi
lahko država kadarkoli enostransko preklicala medsebojni dogovor.
Napredka v medsebojnih pogajanjih niso prinesli niti Pacellijevi po-
govori z ruskim zunanjim ministrom Georgijem Vasiljevičem Čičeri-
nom (1872–1936) v Berlinu.
Petega oktobra 1927 je berlinski nuncij Pacelli še zadnjič poskušal
vzpostaviti diplomatske odnose med Svetim sedežem in Rusijo. To
krat se je omejil na zahtevo, da Rusija dovoli dejavnost duhovnikov,
ki bi jih v Rusijo poslal Vatikan, in odpreti semenišča za vzgojo novih
duhovnikov. Za škofe v Rusiji je bil pripravljen imenovati samo tiste
kandidate, ki bi bili po volji sovjetskemu režimu. Ker je Moskva zavr-
nila tudi te minimalne predloge, je Pij XI. ukazal ustaviti nadaljnja
pogajanja.10
Bolj zapletena so bila pogajanja z Nemčijo po Hitlerjevem prevze-
mu oblasti. Na nemško govorečem področju je papež leta 1924 skle-
nil konkordat s katoliško Bavarsko, 1929 s protestantsko Prusijo, leta
1932 z versko mešanim Badnom in 5. junija 1933 s katoliško Avstrijo.
Na osebno Hitlerjevo pobudo je nemški podkancler Franz von Papen11
10. aprila 1933 vatikanskemu državnemu tajniku, kardinalu Eugeni-
ju Pacelliju, sicer svojemu dobremu znancu, ko je bil ta še nuncij v
Berlinu (do leta 1929), predlagal sklenitev konkordata z Reichom.
10 HKG VI., 63–66.
11 Franz von Papen (1879–1969), 1921–1932 član Stranke sredine, 1931–1933 kancler,
1933–1934 podkancler v Hitlerjevem kabinetu, nato veleposlanik na Dunaju in v
Ankari.
261
