Page 340 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 340
[TUDIJSKI VE^ERI
stare vere« med Hrvati in ostalimi južnimi Slovani v letih 1560–1564,
ko je bil vodja Ungnadovega Biblijskega zavoda v Urachu. Pri delova-
nju zavoda pa je bil zelo aktiven tudi Matija Klombner, o čemer pri-
čajo njegova številna pisma.4 Vendar so bili Trubarjevi stiki še starejši.
Že v svoji prvi službi na Nemškem je leta 1552 sprejel v Rothenburgu
ob Tauberi Stipana Konzula, glagoljaškega duhovnika, doma iz Bu-
zeta v Beneški republiki, ki je bil nato prevajalec in korektor hrvaških
knjig v uraški tiskarni5. V Urachu se je Trubar srečal tudi s hrvaškim
duhovnikom, ki se je takrat pridružil reformaciji, Pavlom Skalićem,
ki velja za avtorja ocene Trubarjevega prevajalskega dela leta 1559.6 V
uraški tiskarni pa je leta 1561 k prevajanju in tiskanju hrvaških knjig
pritegnil hrvaškega duhovnika iz Senja Antuna Dalmatina,7 ki je pred
tem nekaj časa bival tudi v Ljubljani. V projekt tiskanja slovenskih in
hrvaških protestantskih knjig sta bila tesno vključena še Peter Pavel
Vergerij, nekdanji škof v Kopru (1536–1546), s katerem se je sestal
Trubar leta 1555 v Ulmu glede prevajanja in tiskanja slovenskih in
hrvaških knjig, in Ivan (Hans) Ungnad, ki je bil glavni financer pod-
jetja uraške tiskarne.
Odnos Primoža Trubarja do Hrvatov in južnih Slovanov je bil v
preteklosti deležen velike pozornosti. Omenil jih že Jakob Andreae v
pogrebni pridigi na Trubarjevem pogrebu; v njej je poudaril, da Tru-
bar s prevodi ni krepil le Cerkve na Kranjskem, temveč je zelo koristil
tudi rasti Cerkve na Hrvaškem in Turškem.8 Odnos Primoža Trubar-
4 Ivan Kostrenčić, Urkundliche Beiträge zur Geschichte der protestantischen Lite-
ratur der Südslaven in den Jahren 1559–1565. Wien 1874.
5 Stanko Jambrek, Hrvatski protesteantski pokret XVI. i XVII. stoljeća. Zaprešić
1999, 135.
6 Radoslav Katičić, Zur Polemik von Primus Truber mit Paulus Skalich. V: Wiener
Slavisches Jahrbuch, Band 53/2007, 55–66.
7 Antun Dalmatin, Stipan Konzul, Postila 1568, Ratisbona M.D.LXVIII. Ponatis
Pazin 1993, Riječ priređivača i izdavača (Alojz Jembrih), 18.
8 »Durch welche Windische Dollmetschung nicht allein die Kirchen in Crain hefftig
erbawen / vnd zugenommen / sonder auch in Croatien / vnnd in der Türckey
grossen nutzen geschaffen / daß ettlich vil zu dem rechten vnd seligmachenden
Erkenntnus Jhesu Christi kommen / darfür Gott billich zudancken«. Leichpredig
/ gehalten bey der Begräbnus Herrn Primi Truberi. Oskar Sakrausky, Primus
Truber Deutsche Vorreden zum slowenischen und kroatischen Reformationswerk.
1989, 69.
338
stare vere« med Hrvati in ostalimi južnimi Slovani v letih 1560–1564,
ko je bil vodja Ungnadovega Biblijskega zavoda v Urachu. Pri delova-
nju zavoda pa je bil zelo aktiven tudi Matija Klombner, o čemer pri-
čajo njegova številna pisma.4 Vendar so bili Trubarjevi stiki še starejši.
Že v svoji prvi službi na Nemškem je leta 1552 sprejel v Rothenburgu
ob Tauberi Stipana Konzula, glagoljaškega duhovnika, doma iz Bu-
zeta v Beneški republiki, ki je bil nato prevajalec in korektor hrvaških
knjig v uraški tiskarni5. V Urachu se je Trubar srečal tudi s hrvaškim
duhovnikom, ki se je takrat pridružil reformaciji, Pavlom Skalićem,
ki velja za avtorja ocene Trubarjevega prevajalskega dela leta 1559.6 V
uraški tiskarni pa je leta 1561 k prevajanju in tiskanju hrvaških knjig
pritegnil hrvaškega duhovnika iz Senja Antuna Dalmatina,7 ki je pred
tem nekaj časa bival tudi v Ljubljani. V projekt tiskanja slovenskih in
hrvaških protestantskih knjig sta bila tesno vključena še Peter Pavel
Vergerij, nekdanji škof v Kopru (1536–1546), s katerem se je sestal
Trubar leta 1555 v Ulmu glede prevajanja in tiskanja slovenskih in
hrvaških knjig, in Ivan (Hans) Ungnad, ki je bil glavni financer pod-
jetja uraške tiskarne.
Odnos Primoža Trubarja do Hrvatov in južnih Slovanov je bil v
preteklosti deležen velike pozornosti. Omenil jih že Jakob Andreae v
pogrebni pridigi na Trubarjevem pogrebu; v njej je poudaril, da Tru-
bar s prevodi ni krepil le Cerkve na Kranjskem, temveč je zelo koristil
tudi rasti Cerkve na Hrvaškem in Turškem.8 Odnos Primoža Trubar-
4 Ivan Kostrenčić, Urkundliche Beiträge zur Geschichte der protestantischen Lite-
ratur der Südslaven in den Jahren 1559–1565. Wien 1874.
5 Stanko Jambrek, Hrvatski protesteantski pokret XVI. i XVII. stoljeća. Zaprešić
1999, 135.
6 Radoslav Katičić, Zur Polemik von Primus Truber mit Paulus Skalich. V: Wiener
Slavisches Jahrbuch, Band 53/2007, 55–66.
7 Antun Dalmatin, Stipan Konzul, Postila 1568, Ratisbona M.D.LXVIII. Ponatis
Pazin 1993, Riječ priređivača i izdavača (Alojz Jembrih), 18.
8 »Durch welche Windische Dollmetschung nicht allein die Kirchen in Crain hefftig
erbawen / vnd zugenommen / sonder auch in Croatien / vnnd in der Türckey
grossen nutzen geschaffen / daß ettlich vil zu dem rechten vnd seligmachenden
Erkenntnus Jhesu Christi kommen / darfür Gott billich zudancken«. Leichpredig
/ gehalten bey der Begräbnus Herrn Primi Truberi. Oskar Sakrausky, Primus
Truber Deutsche Vorreden zum slowenischen und kroatischen Reformationswerk.
1989, 69.
338
