Page 411 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 411
FRANCE KIDRI^
pregnan pouk slovenskega branja in pisanja, [118] kar dokazujejo
navedbe »meščanskih in kmečkih otrok« (3), predpisi za božjo službo,
po katerih naj bi šolarji peli latinsko, nemško in slovensko,31 in nič
manj tudi določbe za preizkus duhovniških kandidatov,32 […] examen
ordinandorum pa je bil objavljen v slovenskem prevodu! […]
[120] Trubarjeve lastne navedbe o virih Cerkovne ordninge33 so sicer
točne, vendar pa se izkaže, da ni povedal vsega, kar bi lahko: poleg
württemberškega, nürnberškega in mecklenburškega cerkvenega
reda, ki jih je poudaril v pismih 8. julija 1563 Ungnadu34 in 29. okto-
bra 1564 deželnemu oskrbniku in odbornikom Kranjske35, je upora-
bil najmanj še štiri druge,36 vrh tega pa je sam dopisal [121] ali prev zel
iz virov, ki jih ni bilo mogoče ugotoviti, cela nova poglavja in veliko
dodatkov.
Dogmatični razlog za prikrivanje bi imel Trubar kvečjemu pri li-
turgiji frankfurtske reformirane cerkvene občine, zato se zdi, da gre
v njegovih poročilih samo za površnost.
Za zmotno se je izkazala Egkova omemba »augsburške veroizpo-
vedi«, pravzaprav augsburškega cerkvenega reda, kot enega od Tru-
barjevih virov37 in prav tako domneva, da je mogoče v Trubarjevem
cerkvenem redu in agendi najti kake sledove saškega cerkvenega reda
in posebnosti rimske maše.38
Utemeljitev prepovedi »različnih kratkih pridig«39 Trubarja ni
mogla prizadeti, ker je pri tem sledil slovitemu predhodniku: Brenzu,
ki je v cerkveni red za Schwäbisch Hall40 tudi sprejel štiri različne
pridige ob Gospodovi večerji.
Domneva, da je prevajalec agende iz leta 1585 uporabil Trubarjevo
agendo iz leta 1575,41 ni utemeljena, kajti v njej se je uveljavil vpliv
takih mest iz Cerkovne ordninge,42 kakršnih Trubar ni sprejel v svoj
obrednik iz leta 1575.
Besedilo, ki je leta 1553 izšlo kot cerkveni red kneževine Württem-
berške in kot takšno leta 1559 prešlo v Summarischer und einfältiger
Begriff [württemberški cerkveni red 1559] (49a–96a), je Trubar prevzel
– razen predgovora, poglavja Von Lehr und Predig (49b–52b) in nekaj
molitev – v celoti, čeprav ne zmeraj v prvotnem zaporedju in ne vedno
dobesedno. Poleg tega43 pa je uporabo [122] reda Summarischer und
einfältiger Begriff čutiti samo v poglavjih o izpraševanju in umestitvi
409
pregnan pouk slovenskega branja in pisanja, [118] kar dokazujejo
navedbe »meščanskih in kmečkih otrok« (3), predpisi za božjo službo,
po katerih naj bi šolarji peli latinsko, nemško in slovensko,31 in nič
manj tudi določbe za preizkus duhovniških kandidatov,32 […] examen
ordinandorum pa je bil objavljen v slovenskem prevodu! […]
[120] Trubarjeve lastne navedbe o virih Cerkovne ordninge33 so sicer
točne, vendar pa se izkaže, da ni povedal vsega, kar bi lahko: poleg
württemberškega, nürnberškega in mecklenburškega cerkvenega
reda, ki jih je poudaril v pismih 8. julija 1563 Ungnadu34 in 29. okto-
bra 1564 deželnemu oskrbniku in odbornikom Kranjske35, je upora-
bil najmanj še štiri druge,36 vrh tega pa je sam dopisal [121] ali prev zel
iz virov, ki jih ni bilo mogoče ugotoviti, cela nova poglavja in veliko
dodatkov.
Dogmatični razlog za prikrivanje bi imel Trubar kvečjemu pri li-
turgiji frankfurtske reformirane cerkvene občine, zato se zdi, da gre
v njegovih poročilih samo za površnost.
Za zmotno se je izkazala Egkova omemba »augsburške veroizpo-
vedi«, pravzaprav augsburškega cerkvenega reda, kot enega od Tru-
barjevih virov37 in prav tako domneva, da je mogoče v Trubarjevem
cerkvenem redu in agendi najti kake sledove saškega cerkvenega reda
in posebnosti rimske maše.38
Utemeljitev prepovedi »različnih kratkih pridig«39 Trubarja ni
mogla prizadeti, ker je pri tem sledil slovitemu predhodniku: Brenzu,
ki je v cerkveni red za Schwäbisch Hall40 tudi sprejel štiri različne
pridige ob Gospodovi večerji.
Domneva, da je prevajalec agende iz leta 1585 uporabil Trubarjevo
agendo iz leta 1575,41 ni utemeljena, kajti v njej se je uveljavil vpliv
takih mest iz Cerkovne ordninge,42 kakršnih Trubar ni sprejel v svoj
obrednik iz leta 1575.
Besedilo, ki je leta 1553 izšlo kot cerkveni red kneževine Württem-
berške in kot takšno leta 1559 prešlo v Summarischer und einfältiger
Begriff [württemberški cerkveni red 1559] (49a–96a), je Trubar prevzel
– razen predgovora, poglavja Von Lehr und Predig (49b–52b) in nekaj
molitev – v celoti, čeprav ne zmeraj v prvotnem zaporedju in ne vedno
dobesedno. Poleg tega43 pa je uporabo [122] reda Summarischer und
einfältiger Begriff čutiti samo v poglavjih o izpraševanju in umestitvi
409
