Page 410 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 410
PREVODI
Bizantinci, cesarji, kralji, vojvodami in po možnosti s sklicevanjem na
Biblijo: 1 Mz 47, […], 1 Kor 14. Načrtovana je bila seveda šola z name-
nom: »S takim se spet ta stara, prava vera gori perpravi inu po vsem
sveitu raztegne, prave, bogudopadeče Božye službe inu molitve, bru-
ma, poštene, lubezan pruti Bogu inu vmei ludmi narede, malikovane
doli zatare.«26 Kot plačilo za ustanovitev takih šol Trubar [v nasled-
njem stavku] obeta, da bi s tem obvarovali »naše dežele pred Turki«
in jih ubranili pred draginjo, točo in kugo.
Za rekonstrukcijo Trubarjevih nazorov o šoli na slovenskih oze-
mljih je treba pritegniti tele izjave: 1. »De povsod, v meistih, v tergih
inu per farah, se imaio latinske, nembske inu slovenske šule gori
narediti.«27 2. »Cesary, krali, vyudi [vojvode] inu vsa žlaht oblast inu
gosposčina so dolžni [dobre, vučene šulmoištre inu umeitelne mlade
ludy v te cloštre inu v corarye postaviti inu te lenee, nemarne, požreš-
ne, nečiste inu malikovske farye inu menihe iz nih izvreči inu izpodi-
ti.] V slednim meistu, v tergu inu per sledni fari šulmoistre inu šula-
rie deržati, v meistih [117] inu tergih, de se latinsku inu nemšku, per
tih farah od farmoštrov, podružnikov inu mežnariev to slovensko
pysmu, brane inu pissane vuči.«28 3. »Raven tega en vsaki pridigar inu
farmošter ima tudi per suie farry eniga šulmoistra oli mežnaria ime-
iti inu deržati, de te mlade hlapčyče inu deklyce, purgarske inu kme-
tiške otroke vuči slovenski brati inu pissati, ta catehismus sred s to
kratko izlago izvuna poveidati.«29 4. »Inu le-te potrebne, prietne arti-
cule inu štuke imaio ty pridigary te suie ovčice inu farmane, ty šul-
moistri nih šularie, ti stariši nih otroke inu mlaiše kratku, zastopnu
vučiti, od nih čestu ž nimi govoriti inu nee vprašati, aku te iste prov
umeio iz vuna inu zastopio.«30
Trubar je s tem želel svoji slovenski domovini višjo šolo v vsakem
večjem kraju in po možnosti veliko župnijskih šol (1, 2). V zadnjih naj
bi poučevali bodisi tako kakor v prvih posebni šolniki (2, 3), ki bi
lahko bili hkrati tudi mežnarji (3), ali pa v nuji župnik sam oziroma
njegov kaplan (3). V prej navedenih Trubarjevih izjavah so našteti vsi
predmeti, ki bi jih želel uvesti v župnijske šole v slovenskih deželah,
namreč: slovensko branje, slovensko pisanje (2, 3). Trubarjev načrt za
višje šole pa zanesljivo ni izčrpan z omembo nemškega in latinskega
jezikovnega pouka (1, 2). Niti pomislil ni, da bi bil iz mestnih šol
408
Bizantinci, cesarji, kralji, vojvodami in po možnosti s sklicevanjem na
Biblijo: 1 Mz 47, […], 1 Kor 14. Načrtovana je bila seveda šola z name-
nom: »S takim se spet ta stara, prava vera gori perpravi inu po vsem
sveitu raztegne, prave, bogudopadeče Božye službe inu molitve, bru-
ma, poštene, lubezan pruti Bogu inu vmei ludmi narede, malikovane
doli zatare.«26 Kot plačilo za ustanovitev takih šol Trubar [v nasled-
njem stavku] obeta, da bi s tem obvarovali »naše dežele pred Turki«
in jih ubranili pred draginjo, točo in kugo.
Za rekonstrukcijo Trubarjevih nazorov o šoli na slovenskih oze-
mljih je treba pritegniti tele izjave: 1. »De povsod, v meistih, v tergih
inu per farah, se imaio latinske, nembske inu slovenske šule gori
narediti.«27 2. »Cesary, krali, vyudi [vojvode] inu vsa žlaht oblast inu
gosposčina so dolžni [dobre, vučene šulmoištre inu umeitelne mlade
ludy v te cloštre inu v corarye postaviti inu te lenee, nemarne, požreš-
ne, nečiste inu malikovske farye inu menihe iz nih izvreči inu izpodi-
ti.] V slednim meistu, v tergu inu per sledni fari šulmoistre inu šula-
rie deržati, v meistih [117] inu tergih, de se latinsku inu nemšku, per
tih farah od farmoštrov, podružnikov inu mežnariev to slovensko
pysmu, brane inu pissane vuči.«28 3. »Raven tega en vsaki pridigar inu
farmošter ima tudi per suie farry eniga šulmoistra oli mežnaria ime-
iti inu deržati, de te mlade hlapčyče inu deklyce, purgarske inu kme-
tiške otroke vuči slovenski brati inu pissati, ta catehismus sred s to
kratko izlago izvuna poveidati.«29 4. »Inu le-te potrebne, prietne arti-
cule inu štuke imaio ty pridigary te suie ovčice inu farmane, ty šul-
moistri nih šularie, ti stariši nih otroke inu mlaiše kratku, zastopnu
vučiti, od nih čestu ž nimi govoriti inu nee vprašati, aku te iste prov
umeio iz vuna inu zastopio.«30
Trubar je s tem želel svoji slovenski domovini višjo šolo v vsakem
večjem kraju in po možnosti veliko župnijskih šol (1, 2). V zadnjih naj
bi poučevali bodisi tako kakor v prvih posebni šolniki (2, 3), ki bi
lahko bili hkrati tudi mežnarji (3), ali pa v nuji župnik sam oziroma
njegov kaplan (3). V prej navedenih Trubarjevih izjavah so našteti vsi
predmeti, ki bi jih želel uvesti v župnijske šole v slovenskih deželah,
namreč: slovensko branje, slovensko pisanje (2, 3). Trubarjev načrt za
višje šole pa zanesljivo ni izčrpan z omembo nemškega in latinskega
jezikovnega pouka (1, 2). Niti pomislil ni, da bi bil iz mestnih šol
408
