Page 409 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 409
FRANCE KIDRI^
[104] Najštevilnejša [med vstavki] je skupina liturgičnih in organi-
zacijskih določb, kakršnih Trubar v svoji vsakokratni predlogi sploh
ni našel ali pa jih je podal v novi obliki.
Kot liturgični jezik je za Kranjsko izrecno navedena slovenščina [z
navodilom], da so v kranjski deželi v prihodnje psalmi, pesmi in vse
drugo bogoslužje, zakramenti izvedeni in podeljeni v slovenskem
kranjskem jeziku.11 Ime dežela Kranjska je najbrž Trubarju ušlo pod
vplivom razmerja do kranjskih deželanov: isti cerkveni red je bil za-
nesljivo namenjen tudi štajerskim in koroškim Slovencem.12 Izjemi
od pravila slovenskega liturgičnega jezika pri božji službi sta s sloven-
ščino menjavajoče se petje in branje v latinščini in nemščini, kar pa je
bilo mogoče določiti samo za mesta z latinsko in nemško šolo. Ker je
bil Trubar prepričan, da je treba prevesti celó examen ordinandorum,
je očitno imel pred očmi »slovensko Cerkev« z vsemi posledicami, ki
izhajajo za reformatorja Slovencev iz evangeličanskega pojmovanja
Pavlovega pisma Korinčanom (1 Kor 14). […]
[112] Odložiti moramo razpravljanje, ali so res Trubarjevi tisti
trije molitveni obrazci, za katere ni bilo mogoče najti nemške predloge,
se pravi: zahvala po katekizmu,13 skupna krščanska molitev za vse
kristjane14 in molitev preroka Daniela.15 Obrazec [javne] spovedi je
Trubar razširil s povzetkom nemškega besedila.16 Za nosečnice moli
tudi v [113] kratki obliki skupne molitve.17 Popolna novost je prošnja
za določeno bolno osebo v skupni molitvi.18 Večino sprememb in
novih mest v skupni molitvi in litanijah se da pojasniti s posebnimi
razmerami v slovenskih deželah in posebej v Kranjski, na primer
prošnje: za kranjsko deželno gosposko,19 za odvrnitev turške nevar-
nosti,20 za preganjane protestante,21 za spreobrnjenje ali uničenje
neprotestantov, predvsem katoličanov.22 Dotakne se tudi skorajda
osebne stvari: [114] naš vsakdanji kruh in naša ljuba družina.23 […]
[115] Trubar je bil prepričan, da mora potrebnost šole dokazati v
posebnem poglavju, predloge zanj pa ni bilo mogoče najti.24 Teza –
njeno smotrnost po Trubarjevem mnenju »vsaki zastopni človek more
lahku zastopiti« – je: »Obena [116] dežela, ne meisto, ne gmaina ne
mogo prez šul, prez šulariev inu prez vučenih ludy biti, ne deželskih
ne duhovskih ričy prov rovnati ne obderžati.«25 Teza je podprta z
zgodovinskimi zgledi: z Egipčani, Izraelci, Perzijci, Grki, Rimljani,
407
[104] Najštevilnejša [med vstavki] je skupina liturgičnih in organi-
zacijskih določb, kakršnih Trubar v svoji vsakokratni predlogi sploh
ni našel ali pa jih je podal v novi obliki.
Kot liturgični jezik je za Kranjsko izrecno navedena slovenščina [z
navodilom], da so v kranjski deželi v prihodnje psalmi, pesmi in vse
drugo bogoslužje, zakramenti izvedeni in podeljeni v slovenskem
kranjskem jeziku.11 Ime dežela Kranjska je najbrž Trubarju ušlo pod
vplivom razmerja do kranjskih deželanov: isti cerkveni red je bil za-
nesljivo namenjen tudi štajerskim in koroškim Slovencem.12 Izjemi
od pravila slovenskega liturgičnega jezika pri božji službi sta s sloven-
ščino menjavajoče se petje in branje v latinščini in nemščini, kar pa je
bilo mogoče določiti samo za mesta z latinsko in nemško šolo. Ker je
bil Trubar prepričan, da je treba prevesti celó examen ordinandorum,
je očitno imel pred očmi »slovensko Cerkev« z vsemi posledicami, ki
izhajajo za reformatorja Slovencev iz evangeličanskega pojmovanja
Pavlovega pisma Korinčanom (1 Kor 14). […]
[112] Odložiti moramo razpravljanje, ali so res Trubarjevi tisti
trije molitveni obrazci, za katere ni bilo mogoče najti nemške predloge,
se pravi: zahvala po katekizmu,13 skupna krščanska molitev za vse
kristjane14 in molitev preroka Daniela.15 Obrazec [javne] spovedi je
Trubar razširil s povzetkom nemškega besedila.16 Za nosečnice moli
tudi v [113] kratki obliki skupne molitve.17 Popolna novost je prošnja
za določeno bolno osebo v skupni molitvi.18 Večino sprememb in
novih mest v skupni molitvi in litanijah se da pojasniti s posebnimi
razmerami v slovenskih deželah in posebej v Kranjski, na primer
prošnje: za kranjsko deželno gosposko,19 za odvrnitev turške nevar-
nosti,20 za preganjane protestante,21 za spreobrnjenje ali uničenje
neprotestantov, predvsem katoličanov.22 Dotakne se tudi skorajda
osebne stvari: [114] naš vsakdanji kruh in naša ljuba družina.23 […]
[115] Trubar je bil prepričan, da mora potrebnost šole dokazati v
posebnem poglavju, predloge zanj pa ni bilo mogoče najti.24 Teza –
njeno smotrnost po Trubarjevem mnenju »vsaki zastopni človek more
lahku zastopiti« – je: »Obena [116] dežela, ne meisto, ne gmaina ne
mogo prez šul, prez šulariev inu prez vučenih ludy biti, ne deželskih
ne duhovskih ričy prov rovnati ne obderžati.«25 Teza je podprta z
zgodovinskimi zgledi: z Egipčani, Izraelci, Perzijci, Grki, Rimljani,
407
