Page 69 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 69
Franc Kuzmič
SLOVSTVENA USTVARJALNOST
PREKMURSKIH EVANGELI^ANOV
Kakor protestanti v osrednji Sloveniji so tudi prekmurski prote-
stanti poleg svoje verske organizacije in šol oblikovali zelo bogato
kulturno tvornost, ki pa je verjetno najbolj izrazita prav na slovstve-
nem področju.
Znano je dejstvo, da se vsaka slovstvena zgodovina pričenja najprej
z ustno in pozneje z rokopisno ustvarjalnostjo. Najprej so bile pesmi,
ki so jih posamezni kantorji (organisti) pripravljali za bogoslužje.
Pesmi so sicer ostale v rokopisih in rokopisnih pesmaricah. Do danes,
žal, še ni bila opravljena temeljita analiza, kaj je v njih starega katoli-
škega, kaj so prevzeli protestanti, kje in kaj so posamezni kantorji
dopolnjevali, kaj so prevzeli nazaj katoličani ipd. Kakor je moči raz-
brati iz nekaterih pesmi, so uporabljali tudi tiste že znane, ki teološko
niso bile sporne, pri nekaterih pa so popravljali besedilo in izrazje.
Nekaj teh pesmi je pozneje vključil tudi Mihael Bakoš v prvo prekmur-
sko protestantsko pesmarico (1789). Iz 18. stoletja so namreč ohranje-
ne Slovenske dühovne pesmi v zapisu Balaža Berkeja v Nemes Csóju.
Če si prikličemo v spomin prve tri tiskane knjige v Lendavi v letih
1573 in 1574, sicer v madžarščini1, in potem še pogrešano agendo iz
leta 1587, o kateri sta si dopisovala Mošovski in Bakoš,2 pa je zaneslji-
vo prva ohranjena knjiga Luthrov Mali Katechismus (1715; Mali Ka-
1 To so knjige: György Kulcsár, Az ördögnek a penitenciatartó bűnössel való vetekedéséről
és a kétségbeesés ellen a reménységről való tanúság (1573), Az halálra való készöletről rövid
tanóság (1573) in Postilla (1574).
2 Prim. Franc Šebjanič, Pisma Mihaela Bakoša Mihaelu Institorisu Mošovskemu.
Jezik in slovstvo (Ljubljana) 15 (1969/70) 1, str. 24–27; 2, str. 54–58; 3, str. 85–89.
– Vilko Novak, Pismo Franca Temlina nemškim pietistom. Slavistična revija
(Maribor) 18 (1970), str. 249–256.
67
SLOVSTVENA USTVARJALNOST
PREKMURSKIH EVANGELI^ANOV
Kakor protestanti v osrednji Sloveniji so tudi prekmurski prote-
stanti poleg svoje verske organizacije in šol oblikovali zelo bogato
kulturno tvornost, ki pa je verjetno najbolj izrazita prav na slovstve-
nem področju.
Znano je dejstvo, da se vsaka slovstvena zgodovina pričenja najprej
z ustno in pozneje z rokopisno ustvarjalnostjo. Najprej so bile pesmi,
ki so jih posamezni kantorji (organisti) pripravljali za bogoslužje.
Pesmi so sicer ostale v rokopisih in rokopisnih pesmaricah. Do danes,
žal, še ni bila opravljena temeljita analiza, kaj je v njih starega katoli-
škega, kaj so prevzeli protestanti, kje in kaj so posamezni kantorji
dopolnjevali, kaj so prevzeli nazaj katoličani ipd. Kakor je moči raz-
brati iz nekaterih pesmi, so uporabljali tudi tiste že znane, ki teološko
niso bile sporne, pri nekaterih pa so popravljali besedilo in izrazje.
Nekaj teh pesmi je pozneje vključil tudi Mihael Bakoš v prvo prekmur-
sko protestantsko pesmarico (1789). Iz 18. stoletja so namreč ohranje-
ne Slovenske dühovne pesmi v zapisu Balaža Berkeja v Nemes Csóju.
Če si prikličemo v spomin prve tri tiskane knjige v Lendavi v letih
1573 in 1574, sicer v madžarščini1, in potem še pogrešano agendo iz
leta 1587, o kateri sta si dopisovala Mošovski in Bakoš,2 pa je zaneslji-
vo prva ohranjena knjiga Luthrov Mali Katechismus (1715; Mali Ka-
1 To so knjige: György Kulcsár, Az ördögnek a penitenciatartó bűnössel való vetekedéséről
és a kétségbeesés ellen a reménységről való tanúság (1573), Az halálra való készöletről rövid
tanóság (1573) in Postilla (1574).
2 Prim. Franc Šebjanič, Pisma Mihaela Bakoša Mihaelu Institorisu Mošovskemu.
Jezik in slovstvo (Ljubljana) 15 (1969/70) 1, str. 24–27; 2, str. 54–58; 3, str. 85–89.
– Vilko Novak, Pismo Franca Temlina nemškim pietistom. Slavistična revija
(Maribor) 18 (1970), str. 249–256.
67
