Page 172 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 172
ŠTUDIJSKI VEČERI
Izvirni greh je, da hoče človek »biti kakor Bog«, brez samoomejitev,
delati kar počez dobro in zlo.
4
Toda kako to, da je bil izvirni greh pri kristjanih razumljen ne kot
hybris, kot ošabno potegovanje za vsemogočnost, temveč kot spolnost?
Eden od vzrokov je bil, da so poganske religije postavljale spolnost
na zelo vidno mesto, v spolnih misterijih naj bi se celo srečali verniki
ali vernice z božanstvom. Če so takratni novodobni kulti videli vrata do
božanstva v orgiastičnih obredih, so oznanjevalci zgodnjega krščanstva
načrtno razširjali askezo, puščavniško osamo, premagovanje strahu pred
smrtjo v mukah.
Drugi veliki vzrok je bil način branja Biblije. Ko so asketi brali Ge-
nezo, so v njej našli omembo golote pred izvirnim grehom ter sramu in
želje po zakrivanju golote po izvirnem grehu; v izrečeni Božji kazni so
videli ženine bolečine ob porodu, a tisto, kar naj bo rojeno v bolečinah,
je lahko bilo zaplojeno samo v seksualnem aktu. V patriarhalnem sploš
nem okolju ni bilo nič čudnega, da kazen za moškega ni imela spolnih
komponent, žena pa je bila povrhu kaznovana še s pokornostjo možu.
Tretji vzrok je neka semantična posebnost hebrejščine: »Človek je
spoznal svojo ženo Evo, spočela je in rodila Kajna.« (1 Mz 4:1) »Spoznati«
pomeni tu in še marsikje »imeti koitus«6, in tako so tudi »drevo spozna-
nja« lahko asociirali s spolnostjo.
Preprosto opazovanje narave in človeka jim je pokazalo, da ni nada-
ljevanja rodu brez spolnega akta; obenem pa se je pokazala razlika, da se
pri živalih spolni akti dogajajo v razdobjih parjenja, vmes pa ne. Človek
tega ritma nima oziroma so od njega ostali le zabrisani sledovi. Očitna
je bila zveza med spočetjem v spolnem aktu in rojstvom devet mesecev
pozneje. V trenutku, ko je bila spolnost kot taka razumljena kot grešna,
je ostala odpustljiv greh samo tedaj, ko je bila usmerjena v spočetje. Na
to se je potem navezala ideja, da je ta odpustljivi greh treba sprati s tako
spočetega otroka, kar se zgodi šele s krstom.
6 Npr. 1 Mz 4:17.25, 1 Mz 38:26, 1 Mz 52:7, 1 Sam 1:19.
170
Izvirni greh je, da hoče človek »biti kakor Bog«, brez samoomejitev,
delati kar počez dobro in zlo.
4
Toda kako to, da je bil izvirni greh pri kristjanih razumljen ne kot
hybris, kot ošabno potegovanje za vsemogočnost, temveč kot spolnost?
Eden od vzrokov je bil, da so poganske religije postavljale spolnost
na zelo vidno mesto, v spolnih misterijih naj bi se celo srečali verniki
ali vernice z božanstvom. Če so takratni novodobni kulti videli vrata do
božanstva v orgiastičnih obredih, so oznanjevalci zgodnjega krščanstva
načrtno razširjali askezo, puščavniško osamo, premagovanje strahu pred
smrtjo v mukah.
Drugi veliki vzrok je bil način branja Biblije. Ko so asketi brali Ge-
nezo, so v njej našli omembo golote pred izvirnim grehom ter sramu in
želje po zakrivanju golote po izvirnem grehu; v izrečeni Božji kazni so
videli ženine bolečine ob porodu, a tisto, kar naj bo rojeno v bolečinah,
je lahko bilo zaplojeno samo v seksualnem aktu. V patriarhalnem sploš
nem okolju ni bilo nič čudnega, da kazen za moškega ni imela spolnih
komponent, žena pa je bila povrhu kaznovana še s pokornostjo možu.
Tretji vzrok je neka semantična posebnost hebrejščine: »Človek je
spoznal svojo ženo Evo, spočela je in rodila Kajna.« (1 Mz 4:1) »Spoznati«
pomeni tu in še marsikje »imeti koitus«6, in tako so tudi »drevo spozna-
nja« lahko asociirali s spolnostjo.
Preprosto opazovanje narave in človeka jim je pokazalo, da ni nada-
ljevanja rodu brez spolnega akta; obenem pa se je pokazala razlika, da se
pri živalih spolni akti dogajajo v razdobjih parjenja, vmes pa ne. Človek
tega ritma nima oziroma so od njega ostali le zabrisani sledovi. Očitna
je bila zveza med spočetjem v spolnem aktu in rojstvom devet mesecev
pozneje. V trenutku, ko je bila spolnost kot taka razumljena kot grešna,
je ostala odpustljiv greh samo tedaj, ko je bila usmerjena v spočetje. Na
to se je potem navezala ideja, da je ta odpustljivi greh treba sprati s tako
spočetega otroka, kar se zgodi šele s krstom.
6 Npr. 1 Mz 4:17.25, 1 Mz 38:26, 1 Mz 52:7, 1 Sam 1:19.
170
