Page 167 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 167
Božidar Debenjak
IZVIRNI GREH
O naravi prepovedanega sadu
1
Izvirni greh je slovenski prevod za peccatum originale; v nemščini
se temu reče die Erbsünde, kar pomeni »dedni greh«; izraz je prevzel
in uveljavil Luther, za njim pa nemško besedilo augsburške veroizpo-
vedi. Toda kljub uporabi enotnega izraza peccatum originale se že pri
cerkvenih očetih začne uveljavljati razlaga, da je izvirni greh povezan
s spolnostjo. Ta ideja ni izvorno judovska. Judovstvo sicer nikakor
ni brez tabujev v spolnosti, toda v judovstvu je vsaj heteroseksualna
spolnost vsakdanja sestavina življenja, tako da sta pogoja za rabina
minimalna starost, navadno 30 let, in pa poročenost, medtem ko je
kastrat izobčen iz občestvenih shodov (5 Mz 23:2). Judovski odnos do
spolnosti je odvrnitev od kultne spolnosti tedanjega Bližnjega vzhoda,
v kateri so v službi templja delovali posvečenci (»kedeši«) in posve-
čenke (»kedeše«), ekstaza z njimi pa je bila »srečanje z božanstvom«;
pričakovano darilo je bilo namenjeno templju, od tod pa izhaja na-
pačno ime »tempeljska prostitucija«. V zgodnjem obdobju je bilo tako
mogoče častiti tudi Jahveja,1 o čemer govori še zgodba o Tamari in
Judi (1 Mz 38). Radikalna odvrnitev od teh kultov in kultnih navad
se je zgodila z letoma 622 ali 621 pred krščanskim štetjem (Hilkijeva
reforma pod kraljem Jošijo).
Novozavezne knjige ne vsebujejo zahteve po spolni askezi; Pavel
jo omenja samo kot posebni dar posameznikov. To je razumljivo, saj
1 Prim. Ch. Gerritzen (ur.), Lexikon der Bibel. Köln, 2001, geslo Hurer. Izraza Slovenski
standardni prevod prevaja s »posvečeni vlačugar« in »posvečena vlačuga« (5 Mz
23:17), ponekod pa »vlačuga«.
165
IZVIRNI GREH
O naravi prepovedanega sadu
1
Izvirni greh je slovenski prevod za peccatum originale; v nemščini
se temu reče die Erbsünde, kar pomeni »dedni greh«; izraz je prevzel
in uveljavil Luther, za njim pa nemško besedilo augsburške veroizpo-
vedi. Toda kljub uporabi enotnega izraza peccatum originale se že pri
cerkvenih očetih začne uveljavljati razlaga, da je izvirni greh povezan
s spolnostjo. Ta ideja ni izvorno judovska. Judovstvo sicer nikakor
ni brez tabujev v spolnosti, toda v judovstvu je vsaj heteroseksualna
spolnost vsakdanja sestavina življenja, tako da sta pogoja za rabina
minimalna starost, navadno 30 let, in pa poročenost, medtem ko je
kastrat izobčen iz občestvenih shodov (5 Mz 23:2). Judovski odnos do
spolnosti je odvrnitev od kultne spolnosti tedanjega Bližnjega vzhoda,
v kateri so v službi templja delovali posvečenci (»kedeši«) in posve-
čenke (»kedeše«), ekstaza z njimi pa je bila »srečanje z božanstvom«;
pričakovano darilo je bilo namenjeno templju, od tod pa izhaja na-
pačno ime »tempeljska prostitucija«. V zgodnjem obdobju je bilo tako
mogoče častiti tudi Jahveja,1 o čemer govori še zgodba o Tamari in
Judi (1 Mz 38). Radikalna odvrnitev od teh kultov in kultnih navad
se je zgodila z letoma 622 ali 621 pred krščanskim štetjem (Hilkijeva
reforma pod kraljem Jošijo).
Novozavezne knjige ne vsebujejo zahteve po spolni askezi; Pavel
jo omenja samo kot posebni dar posameznikov. To je razumljivo, saj
1 Prim. Ch. Gerritzen (ur.), Lexikon der Bibel. Köln, 2001, geslo Hurer. Izraza Slovenski
standardni prevod prevaja s »posvečeni vlačugar« in »posvečena vlačuga« (5 Mz
23:17), ponekod pa »vlačuga«.
165
