Page 27 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 27
JONATAN VINKLER
kronike, naslikani demoni, vtis pa je še podkrepil napis na mitri: »On je
nadheretik.« – Nato je bil Hus predan »posvetni oblasti«. In ta je opravila
raboto tako, da je na grmadi sežgala možaka in njegove knjige, pepel pa
zbrala in vrgla v Ren, »da ne bi bil Čehom za relikvijo«.42
II. Zgodovinsko ozadje nastanka traktata De Ecclesia
Tekst, s katerim se je M. Jan Hus še za časa življenja sugestivno vpisal
v anale tedanje evropske učene republike in zapečatil lastno usodo, je
njegov traktat De Ecclesia (1413). Za avtorja to obsežno delo, ki je raz-
deljeno na 23. poglavij in obsega v sodobnih izdajah okoli 15 avtorskih
pol besedila, ni bilo le posoda, ki je njegovo ime ponesla med cerkvene
dostojanstvenike, zbrane na koncilu v Konstanci, temveč je bilo to bese
dilo zanj – fatalno. Na podlagi artikulacij v traktatu De Ecclesia je bila
namreč pretežno sestavljena obtožnica in na koncu obsodba češkega
magistra pred koncilom. K slavi samega besedila je zagotovo pripomogla
tudi krilatica, ki je bila skovana na cerkvenem zboru ob Bodenskem
jezeru, češ da Husovo kritično razmišljanje o cerkvi »ruši papeštvo rav-
no toliko kot koran krščanstvo«, zagotovo pa je do prvih tekstnokritičnih
raziskav Husovih tekstov ob koncu 19. stoletja (npr. Johann Loserth,
Václav Flajšans v prvi izdaji Zbranih del M. Jana Husa itn.) delo o cerkvi
veljalo za najpomembnejši in najbolj izviren Husov spis.
Sodobna filologija je nato sodbo o izvirnosti spremenila; danes ve-
lja, da sta na Husovo delo temeljno vplivala vsaj dva traktata angle-
škega teologa, biblicista in univerzitetnega profesorja Johna Wycleffa
(1331–1384),43 in sicer De Ecclesia (1378) in De potestate papae (1378),
42 N. d., 159.
43 Prvo dokazano Husovo aktivno refleksivno recepcijo tekstov Johna Wycleffa je datirati
v leto 1398. Tedaj si je Hus kot učitelj artistične fakultete Karlove univerze (magister
actu regens) je prepisal štiri Wycleffove filozofske traktate – De individuatione temporis,
De ideis, De materia et forma, De universalibus. Rokopis so med tridesetletno vojno
švedski vojaki odnesli iz Prage, zdaj je pod signaturo A 164 shranjen v Kunigliga
biblioteket – Sveriges nationalbibilotek, v njem pa se nahajajo pomenljive robne
opombe, napisane z roko M. Jana: »Zlata je vredno, kar je tukaj slišano«, »O, Wycleff,
Wycleff, kako ti neenkrat zmešaš glavo« in »Dragi Wycleff, naj ti da Bog nebeško
kraljestvo«.
25
kronike, naslikani demoni, vtis pa je še podkrepil napis na mitri: »On je
nadheretik.« – Nato je bil Hus predan »posvetni oblasti«. In ta je opravila
raboto tako, da je na grmadi sežgala možaka in njegove knjige, pepel pa
zbrala in vrgla v Ren, »da ne bi bil Čehom za relikvijo«.42
II. Zgodovinsko ozadje nastanka traktata De Ecclesia
Tekst, s katerim se je M. Jan Hus še za časa življenja sugestivno vpisal
v anale tedanje evropske učene republike in zapečatil lastno usodo, je
njegov traktat De Ecclesia (1413). Za avtorja to obsežno delo, ki je raz-
deljeno na 23. poglavij in obsega v sodobnih izdajah okoli 15 avtorskih
pol besedila, ni bilo le posoda, ki je njegovo ime ponesla med cerkvene
dostojanstvenike, zbrane na koncilu v Konstanci, temveč je bilo to bese
dilo zanj – fatalno. Na podlagi artikulacij v traktatu De Ecclesia je bila
namreč pretežno sestavljena obtožnica in na koncu obsodba češkega
magistra pred koncilom. K slavi samega besedila je zagotovo pripomogla
tudi krilatica, ki je bila skovana na cerkvenem zboru ob Bodenskem
jezeru, češ da Husovo kritično razmišljanje o cerkvi »ruši papeštvo rav-
no toliko kot koran krščanstvo«, zagotovo pa je do prvih tekstnokritičnih
raziskav Husovih tekstov ob koncu 19. stoletja (npr. Johann Loserth,
Václav Flajšans v prvi izdaji Zbranih del M. Jana Husa itn.) delo o cerkvi
veljalo za najpomembnejši in najbolj izviren Husov spis.
Sodobna filologija je nato sodbo o izvirnosti spremenila; danes ve-
lja, da sta na Husovo delo temeljno vplivala vsaj dva traktata angle-
škega teologa, biblicista in univerzitetnega profesorja Johna Wycleffa
(1331–1384),43 in sicer De Ecclesia (1378) in De potestate papae (1378),
42 N. d., 159.
43 Prvo dokazano Husovo aktivno refleksivno recepcijo tekstov Johna Wycleffa je datirati
v leto 1398. Tedaj si je Hus kot učitelj artistične fakultete Karlove univerze (magister
actu regens) je prepisal štiri Wycleffove filozofske traktate – De individuatione temporis,
De ideis, De materia et forma, De universalibus. Rokopis so med tridesetletno vojno
švedski vojaki odnesli iz Prage, zdaj je pod signaturo A 164 shranjen v Kunigliga
biblioteket – Sveriges nationalbibilotek, v njem pa se nahajajo pomenljive robne
opombe, napisane z roko M. Jana: »Zlata je vredno, kar je tukaj slišano«, »O, Wycleff,
Wycleff, kako ti neenkrat zmešaš glavo« in »Dragi Wycleff, naj ti da Bog nebeško
kraljestvo«.
25
