Page 323 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 323
MIHAEL GLAVAN
Njegovo mnenje je bilo odločilno celo pri izbiri lokacije za znamenito
planiško skakalnico. Tam so pod njegovim vodstvom postavili prvo kočo
in ponesli v svet sloves Planice. Po prvi svetovni vojni je sprožil novo
vseslovensko akcijo za izgradnjo Marijine kapele v Tamarju. Takrat je
bila planiška dolina s Tamarjem že široko znana in priljubljena, ne samo
doma ampak tudi v drugih sosednjih deželah.
Lavtižar je bil tudi upoštevanja vreden raziskovalec zgodovine in
zgodovinopisec. Čeprav redko navaja pisne vire, je iz njegovih del raz-
vidno, da temeljijo na preučevanju arhivskih virov in strokovnih knjig.
Predvsem ga je zanimala cerkvena zgodovina, podal pa se je tudi na
področje splošne in kulturne zgodovine, na primer o znamenitih Slo-
vencih. Nespregledljiva so Lavtižarjeva potopisna besedila. Kakor je rad
služboval in deloval v razmeroma majhnih in odmaknjenih krajih, se
je na drugi strani temeljito razgledoval po širnem svetu. Prepotoval je
skoraj vso Evropo, tudi precej Rusije, odpravil se je celo v Afriko in še
kam. Vse svoje poti pa je znal privlačno in verodostojno reportažno
opisati.
Lavtižarjeva kar izčrpna in temeljita knjiga o Primožu Trubarju (128
strani) ne daje jasnega pojasnila, kaj je navedlo sicer razgledanega in izo-
braženega podeželskega duhovnika, da se je lotil prikazovanja življenja in
dela našega verskega reformatorja in ustvarjalca prvih slovenskih knjig.
Ni nam znano, da bi imel kak poseben osebni odnos do luteranstva ali
celo kakšno neposredno izkušnjo z njim v svojem okolju, gotovo pa je
to versko skupnost poznal tako iz časa svojega teološkega izobraževanja
kakor iz let svojega evropskega in svetovnega popotništva. Morda je hotel
ustreči slovenski Rimskokatoliški cerkvi, ki je bolj ali manj molče stala ob
strani v času objav številnih knjig in spisov v časopisju ob štiristoletnici
Trubarjevega rojstva (1908).
Knjiga je od Lavtižarja vendarle zahtevala dokaj temeljit pregled ve
čine dotlej znane slovenske in tuje znanstvene, strokovne in poljudne
literature o slovenski reformaciji. To je bila za podeželskega katoliškega
župnika vsekakor zahtevna in odgovorna naloga, ki je morala dobiti tudi
podporo pri odločujočih cerkvenih oblasteh. Samo domnevamo lahko,
da je pobuda lahko prišla iz ljubljanske in morda še kakšne škofije, saj
vrh slovenske katoliške skupnosti vendarle ni mogel kar naprej molčati in
321
Njegovo mnenje je bilo odločilno celo pri izbiri lokacije za znamenito
planiško skakalnico. Tam so pod njegovim vodstvom postavili prvo kočo
in ponesli v svet sloves Planice. Po prvi svetovni vojni je sprožil novo
vseslovensko akcijo za izgradnjo Marijine kapele v Tamarju. Takrat je
bila planiška dolina s Tamarjem že široko znana in priljubljena, ne samo
doma ampak tudi v drugih sosednjih deželah.
Lavtižar je bil tudi upoštevanja vreden raziskovalec zgodovine in
zgodovinopisec. Čeprav redko navaja pisne vire, je iz njegovih del raz-
vidno, da temeljijo na preučevanju arhivskih virov in strokovnih knjig.
Predvsem ga je zanimala cerkvena zgodovina, podal pa se je tudi na
področje splošne in kulturne zgodovine, na primer o znamenitih Slo-
vencih. Nespregledljiva so Lavtižarjeva potopisna besedila. Kakor je rad
služboval in deloval v razmeroma majhnih in odmaknjenih krajih, se
je na drugi strani temeljito razgledoval po širnem svetu. Prepotoval je
skoraj vso Evropo, tudi precej Rusije, odpravil se je celo v Afriko in še
kam. Vse svoje poti pa je znal privlačno in verodostojno reportažno
opisati.
Lavtižarjeva kar izčrpna in temeljita knjiga o Primožu Trubarju (128
strani) ne daje jasnega pojasnila, kaj je navedlo sicer razgledanega in izo-
braženega podeželskega duhovnika, da se je lotil prikazovanja življenja in
dela našega verskega reformatorja in ustvarjalca prvih slovenskih knjig.
Ni nam znano, da bi imel kak poseben osebni odnos do luteranstva ali
celo kakšno neposredno izkušnjo z njim v svojem okolju, gotovo pa je
to versko skupnost poznal tako iz časa svojega teološkega izobraževanja
kakor iz let svojega evropskega in svetovnega popotništva. Morda je hotel
ustreči slovenski Rimskokatoliški cerkvi, ki je bolj ali manj molče stala ob
strani v času objav številnih knjig in spisov v časopisju ob štiristoletnici
Trubarjevega rojstva (1908).
Knjiga je od Lavtižarja vendarle zahtevala dokaj temeljit pregled ve
čine dotlej znane slovenske in tuje znanstvene, strokovne in poljudne
literature o slovenski reformaciji. To je bila za podeželskega katoliškega
župnika vsekakor zahtevna in odgovorna naloga, ki je morala dobiti tudi
podporo pri odločujočih cerkvenih oblasteh. Samo domnevamo lahko,
da je pobuda lahko prišla iz ljubljanske in morda še kakšne škofije, saj
vrh slovenske katoliške skupnosti vendarle ni mogel kar naprej molčati in
321
