Page 328 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 328
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Andrej Leskovic
FILOZOFIJA IN ETIKA SOLIDARNOSTI –
POGUM ZA UPOR IN VOLJA DO UTOPIJE
Slovenska filozofinja Cvetka Hedžet Tóth v svoji peti samostojni knjigi
(Dialektika refleksijskega zagona. Ljubljana 2015: Društvo 2000. 274 str.)
predstavlja svoje razumevanje najbolj perečih vprašanj sodobnosti in raz-
mišlja o pomenu filozofske refleksije, etiki solidarnosti, pogumu za upor
in volji do metafizike in utopije. V delu protestira proti svetu, v katerem
je človek »le privesek ekonomije« (str. 71), in izraža ogorčenje nad tem,
da tudi pri nas »spreminjamo nekdanje socialno-solidarnostne kategorije
na področju sociale, zdravstva in izobraževanja v ekonomske« (str. 44).
Njena drža ni resignirana – daleč od tega! Kot angažirana intelektualka
nas poziva, da se ne odpovejmo iskanju alternativ ter utopičnemu miš-
ljenju in z njim povezanemu dejavnemu upanju: »Ljudje, izpolnjeni z
upanjem, skušajo v danih razmerah delovati, postajajo ustvarjalni. V
naravi upanja je, da se ne more sprijazniti s pasjim življenjem, ki bedno
in nemočno životari v pasji uti. Imperativ upanja je: ne se pomiriti s
slabim in kakršnim koli odrekanjem.« (Str. 156.) Delo se zavzema tudi za
negovanje pojma metafizičnega, ki ga filozofinja razume kot »sposobnost
miselnega preseganja« (str. 49), in obuja idejo nesmrtnosti, kakor jo je
razumela frankfurtska filozofska šola.
Avtorica že v predgovoru poudarja pomen negovanja refleksijskega
zagona (Habermas) in ohranjanja kritične moči teorije »tudi še v najbolj
neperspektivnih in netransparentnih razmerah«, v katerih »potencia-
li gneva in protesta ne dajejo več alternative« (str. 9). Teorija namreč
omogoča refleksijo o svobodi, »ki mora zajeti čim več ljudi vsepovsod
po svetu« (str. 10). Ena vodilnih misli Dialektike refleksijskega zagona je
stališče, da krivde za zdajšnjo krizo ne smemo pripisovati morali, kajti
326
Andrej Leskovic
FILOZOFIJA IN ETIKA SOLIDARNOSTI –
POGUM ZA UPOR IN VOLJA DO UTOPIJE
Slovenska filozofinja Cvetka Hedžet Tóth v svoji peti samostojni knjigi
(Dialektika refleksijskega zagona. Ljubljana 2015: Društvo 2000. 274 str.)
predstavlja svoje razumevanje najbolj perečih vprašanj sodobnosti in raz-
mišlja o pomenu filozofske refleksije, etiki solidarnosti, pogumu za upor
in volji do metafizike in utopije. V delu protestira proti svetu, v katerem
je človek »le privesek ekonomije« (str. 71), in izraža ogorčenje nad tem,
da tudi pri nas »spreminjamo nekdanje socialno-solidarnostne kategorije
na področju sociale, zdravstva in izobraževanja v ekonomske« (str. 44).
Njena drža ni resignirana – daleč od tega! Kot angažirana intelektualka
nas poziva, da se ne odpovejmo iskanju alternativ ter utopičnemu miš-
ljenju in z njim povezanemu dejavnemu upanju: »Ljudje, izpolnjeni z
upanjem, skušajo v danih razmerah delovati, postajajo ustvarjalni. V
naravi upanja je, da se ne more sprijazniti s pasjim življenjem, ki bedno
in nemočno životari v pasji uti. Imperativ upanja je: ne se pomiriti s
slabim in kakršnim koli odrekanjem.« (Str. 156.) Delo se zavzema tudi za
negovanje pojma metafizičnega, ki ga filozofinja razume kot »sposobnost
miselnega preseganja« (str. 49), in obuja idejo nesmrtnosti, kakor jo je
razumela frankfurtska filozofska šola.
Avtorica že v predgovoru poudarja pomen negovanja refleksijskega
zagona (Habermas) in ohranjanja kritične moči teorije »tudi še v najbolj
neperspektivnih in netransparentnih razmerah«, v katerih »potencia-
li gneva in protesta ne dajejo več alternative« (str. 9). Teorija namreč
omogoča refleksijo o svobodi, »ki mora zajeti čim več ljudi vsepovsod
po svetu« (str. 10). Ena vodilnih misli Dialektike refleksijskega zagona je
stališče, da krivde za zdajšnjo krizo ne smemo pripisovati morali, kajti
326
