Page 321 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 321
Mihael Glavan
LAVTIŽARJEV TRUBAR
Med zelo raznovrstnimi enotami v slovenski trubarologiji zasluži
zaradi nekaterih posebnosti vpogled tudi Lavtižarjeva knjiga Primož
Trubar (1935) s podnaslovom Verska slika našega naroda iz 16. stoletja.
Josip Lavtižar se je rodil 12. decembra 1851 v Kranjski Gori, kjer je
imel oče Gašper majhno kmetijo in nekaj živine. V hladnem okolju sta
kolikor toliko uspevala le krompir in koruza, pa seveda repa in zelje.
Ob tem je odraščal tudi Josip, ki je bil tretji od šestih otrok. V skromni
dvorazredni vaški šoli se je dobro izkazal, zato so mu starši namenili na-
daljnje šolanje, kar je izrecno potrdil tudi župnik Vilfan. Desetletnega so
vpisali v mestno ljudsko šolo na Vodnikovem trgu v Ljubljani, stanoval pa
je v šentpetrskem predmestju. Tu je dokončal še dva razreda ljudske šole
in se privadil nemščini, ki je bila potem učni jezik v osemletni gimnaziji.
Prešernov nečak Tomo Zupan mu je uredil nastanitev v Alojzijevišču.
Tudi v gimnaziji je bil uspešen, čeprav mu je mati umrla že pri enajstih
letih. Ker se je tako zgodaj moral zanesti predvsem nase, je bil trd in sa-
morasel pa tudi pogumen in ambiciozen. Takoj po maturi se je odpravil
v široki svet in peš prehodil salzburško in štajersko deželo. Bogoslovje
je bila zanj naravna izbira, za katero se je pripravljal vso svojo mladost.
Novo mašo je odpel doma v Kranjski Gori, septembra 1875.
Lavtižar je domala vse svoje duhovniške službe opravil na domačem
Gorenjskem, ki ga je dobro poznal in imel rad. Najprej je bil dve leti
kaplan v veliki fari Gorje pri Bledu (1875–1877). Takrat se je po brez-
potjih prvič odpravil na vrh Triglava, kar v tistem času ni bil skromen
podvig. Sledilo je leto v Tržiču, kjer je bil njegov sodrug nekaj let starejši
planinski in glasbeni navdušenec Jakob Aljaž. Že naslednje leto se je selil
319
LAVTIŽARJEV TRUBAR
Med zelo raznovrstnimi enotami v slovenski trubarologiji zasluži
zaradi nekaterih posebnosti vpogled tudi Lavtižarjeva knjiga Primož
Trubar (1935) s podnaslovom Verska slika našega naroda iz 16. stoletja.
Josip Lavtižar se je rodil 12. decembra 1851 v Kranjski Gori, kjer je
imel oče Gašper majhno kmetijo in nekaj živine. V hladnem okolju sta
kolikor toliko uspevala le krompir in koruza, pa seveda repa in zelje.
Ob tem je odraščal tudi Josip, ki je bil tretji od šestih otrok. V skromni
dvorazredni vaški šoli se je dobro izkazal, zato so mu starši namenili na-
daljnje šolanje, kar je izrecno potrdil tudi župnik Vilfan. Desetletnega so
vpisali v mestno ljudsko šolo na Vodnikovem trgu v Ljubljani, stanoval pa
je v šentpetrskem predmestju. Tu je dokončal še dva razreda ljudske šole
in se privadil nemščini, ki je bila potem učni jezik v osemletni gimnaziji.
Prešernov nečak Tomo Zupan mu je uredil nastanitev v Alojzijevišču.
Tudi v gimnaziji je bil uspešen, čeprav mu je mati umrla že pri enajstih
letih. Ker se je tako zgodaj moral zanesti predvsem nase, je bil trd in sa-
morasel pa tudi pogumen in ambiciozen. Takoj po maturi se je odpravil
v široki svet in peš prehodil salzburško in štajersko deželo. Bogoslovje
je bila zanj naravna izbira, za katero se je pripravljal vso svojo mladost.
Novo mašo je odpel doma v Kranjski Gori, septembra 1875.
Lavtižar je domala vse svoje duhovniške službe opravil na domačem
Gorenjskem, ki ga je dobro poznal in imel rad. Najprej je bil dve leti
kaplan v veliki fari Gorje pri Bledu (1875–1877). Takrat se je po brez-
potjih prvič odpravil na vrh Triglava, kar v tistem času ni bil skromen
podvig. Sledilo je leto v Tržiču, kjer je bil njegov sodrug nekaj let starejši
planinski in glasbeni navdušenec Jakob Aljaž. Že naslednje leto se je selil
319
