Page 337 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 337
ANDREJ LESKOVIC
»gre za etiko medčloveške solidarnosti kot kohezijsko vezivo človeštva,
celo globalnih, svetovnih razsežnosti« (str. 12).
Avtorica trdi, da h Kocbekovemu razumevanju smisla metafizike slo-
venstva spada tudi njegova vizija zveze evropskih držav, ki jo je predstavil
v eseju Mali in veliki narodi (1939), in se ob tem sprašuje, koliko se je
današnja združena Evropa približala Kocbekovemu idealu, koliko pa
njeno združevanje temelji na velikem kapitalu, ki ne dopušča solidarnosti
in ni naklonjen majhnim narodom.
Filozofinja nadgrajuje svoja razmišljanja o Kocbekovi onaravljeni
etiki ter prizemljeni, biocentrični metafiziki v svojem delu Hermenevtika
metafizike (2008) in poudarja, kako pomembno je ohranjati panteistični
kozmični čut, ki ga je Kocbek negoval v izjemno težkih razmerah med
vojno; nanj ne smemo pozabiti zato, »da ne bo nobena učenost pomenila
zatajevanje življenja« (str. 216). Ohranjanje življenja je bistvo Kocbekove-
ga pojma svetosti življenja. Avtorica v Kocbekovem povezovanju »svetega
in revolucionarnega človeka« v Tovarišiji – sintezi osebnega in etičnega z
družbeno odgovornim in solidarnim – prepozna podobnost z Rortyjevo
utopično vizijo skupnosti, v kateri bosta osebna svoboda in avtonomija
združljivi s pravičnostjo in solidarnostjo.
V zadnji razpravi z naslovom Človekova in narodova samobitnost
avtorica ocenjuje dejavnost Revije 2000, ki jo razume kot etično zelo
občutljivo spontano gibanje, in trdi, da je sodelavce revije bolj kot poli-
tična opredeljenost povezovalo »dojemanje kulture kot tega, kar narod v
marsičem najbolj osredinja v večnostnem pomenu« (str. 231). K občutju,
ki zaznamuje njihovo dojemanje slovenstva, po avtoričinih besedah sodi
tudi ohranjanje »upanja, utopične zavesti, celo negovanja metafizične za-
vesti« (str. 263). Cvetka Hedžet Tóth predstavlja tudi prispevek urednika
Revije 2000 Petra Kovačiča Peršina. Najdlje se zadrži pri njegovi knjigi
Duh inkvizicije (2012), v kateri Peršin med drugim poudarja, da človeštvo
brez utopije, ki je izraz upanja, ne more preživeti in da gre pri utopiji
za »etizacijo sveta« (str. 233); pozorna je na njegov »čut za uporništvo«,
»zavidljivo samosvojost« (str. 234) in »širok komunikacijski vzorec« (str.
235), ki izstopa pri njegovem poskusu vzpostavitve dialoškega ozračja
tudi med partizani in belogardisti. Avtorica izpostavlja Peršinova stališča,
da je sprava izraz človečnosti človeka, pogoj za sožitje in sproščeno živ-
335
»gre za etiko medčloveške solidarnosti kot kohezijsko vezivo človeštva,
celo globalnih, svetovnih razsežnosti« (str. 12).
Avtorica trdi, da h Kocbekovemu razumevanju smisla metafizike slo-
venstva spada tudi njegova vizija zveze evropskih držav, ki jo je predstavil
v eseju Mali in veliki narodi (1939), in se ob tem sprašuje, koliko se je
današnja združena Evropa približala Kocbekovemu idealu, koliko pa
njeno združevanje temelji na velikem kapitalu, ki ne dopušča solidarnosti
in ni naklonjen majhnim narodom.
Filozofinja nadgrajuje svoja razmišljanja o Kocbekovi onaravljeni
etiki ter prizemljeni, biocentrični metafiziki v svojem delu Hermenevtika
metafizike (2008) in poudarja, kako pomembno je ohranjati panteistični
kozmični čut, ki ga je Kocbek negoval v izjemno težkih razmerah med
vojno; nanj ne smemo pozabiti zato, »da ne bo nobena učenost pomenila
zatajevanje življenja« (str. 216). Ohranjanje življenja je bistvo Kocbekove-
ga pojma svetosti življenja. Avtorica v Kocbekovem povezovanju »svetega
in revolucionarnega človeka« v Tovarišiji – sintezi osebnega in etičnega z
družbeno odgovornim in solidarnim – prepozna podobnost z Rortyjevo
utopično vizijo skupnosti, v kateri bosta osebna svoboda in avtonomija
združljivi s pravičnostjo in solidarnostjo.
V zadnji razpravi z naslovom Človekova in narodova samobitnost
avtorica ocenjuje dejavnost Revije 2000, ki jo razume kot etično zelo
občutljivo spontano gibanje, in trdi, da je sodelavce revije bolj kot poli-
tična opredeljenost povezovalo »dojemanje kulture kot tega, kar narod v
marsičem najbolj osredinja v večnostnem pomenu« (str. 231). K občutju,
ki zaznamuje njihovo dojemanje slovenstva, po avtoričinih besedah sodi
tudi ohranjanje »upanja, utopične zavesti, celo negovanja metafizične za-
vesti« (str. 263). Cvetka Hedžet Tóth predstavlja tudi prispevek urednika
Revije 2000 Petra Kovačiča Peršina. Najdlje se zadrži pri njegovi knjigi
Duh inkvizicije (2012), v kateri Peršin med drugim poudarja, da človeštvo
brez utopije, ki je izraz upanja, ne more preživeti in da gre pri utopiji
za »etizacijo sveta« (str. 233); pozorna je na njegov »čut za uporništvo«,
»zavidljivo samosvojost« (str. 234) in »širok komunikacijski vzorec« (str.
235), ki izstopa pri njegovem poskusu vzpostavitve dialoškega ozračja
tudi med partizani in belogardisti. Avtorica izpostavlja Peršinova stališča,
da je sprava izraz človečnosti človeka, pogoj za sožitje in sproščeno živ-
335
