Page 338 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 338
RAZGLEDI, VPOGLEDI
ljenje naroda ter obnovitev krščanstva in da lahko svojo svobodo ubrani
le narod, ki ne dvomi o svojem narodnoosvobodilnem uporu. Komen-
tira tudi njegovo kritiko slovenskega katolicizma, ki ni protikrščanska,
ampak »učinkuje kot izpoved globoko vernega kristjana« (str. 242). Za-
ustavi se še ob Peršinovih razmišljanjih o Vekoslavu Grmiču, ki je pri
nas prvi opozarjal na idejo globalnega etosa, in ob Kocbekovem vplivu
na Peršinovo ustvarjalnost ter dejavnost in sploh na usmeritev Revije
2000, katere vodilo je bila »etična naravnanost in človečnost brez meja«
(str. 271). Ob Peršinovi Vrnitvi k Itaki se avtorica sprašuje o »metafizični
razsežnosti bivanja našega naroda« (str. 265) in navaja Peršinovo stališče,
da mora metafizični napor odgovorno negovati svobodo in humanost ter
s tem tudi smisel življenja – v tem je po njenem prepričanju aktualnost
pometafizične metafizike, v središču katere je življenje.
Cvetka Hedžet Tóth v Dialektiki refleksijskega zagona v srečanjih z
vsemi omenjenimi avtorji predstavlja predvsem svojo osebno držo, h
kateri spadata neomajno prepričanje o nujnosti socialne pravičnosti in
verjetje v še vedno odprte možnosti solidarnega sobivanja vseh ljudi na
svetu, ki bi bil dom za vse. Zato, da te možnosti ostanejo odprte, filozof-
ska refleksija nikoli ne sme umolkniti.
336
ljenje naroda ter obnovitev krščanstva in da lahko svojo svobodo ubrani
le narod, ki ne dvomi o svojem narodnoosvobodilnem uporu. Komen-
tira tudi njegovo kritiko slovenskega katolicizma, ki ni protikrščanska,
ampak »učinkuje kot izpoved globoko vernega kristjana« (str. 242). Za-
ustavi se še ob Peršinovih razmišljanjih o Vekoslavu Grmiču, ki je pri
nas prvi opozarjal na idejo globalnega etosa, in ob Kocbekovem vplivu
na Peršinovo ustvarjalnost ter dejavnost in sploh na usmeritev Revije
2000, katere vodilo je bila »etična naravnanost in človečnost brez meja«
(str. 271). Ob Peršinovi Vrnitvi k Itaki se avtorica sprašuje o »metafizični
razsežnosti bivanja našega naroda« (str. 265) in navaja Peršinovo stališče,
da mora metafizični napor odgovorno negovati svobodo in humanost ter
s tem tudi smisel življenja – v tem je po njenem prepričanju aktualnost
pometafizične metafizike, v središču katere je življenje.
Cvetka Hedžet Tóth v Dialektiki refleksijskega zagona v srečanjih z
vsemi omenjenimi avtorji predstavlja predvsem svojo osebno držo, h
kateri spadata neomajno prepričanje o nujnosti socialne pravičnosti in
verjetje v še vedno odprte možnosti solidarnega sobivanja vseh ljudi na
svetu, ki bi bil dom za vse. Zato, da te možnosti ostanejo odprte, filozof-
ska refleksija nikoli ne sme umolkniti.
336
