Page 154 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 154
ŠTUDIJSKI VEČERI
Goreča zagovornika in agitatorja proč-od-rimskega gibanja na Spod
njem Štajerskem sta bila celjski evangeličanski duhovnik in »navdušujoči,
očarljivi ljudski govornik« Fritz May, ki je sprva kot potujoči pridigar
potoval po spodnještajerskih krajih, ter mariborski evangeličanski du-
hovnik Ludwig Mahnert, po rodu iz Westfalije.10 Slednji si je (kakor sam
piše v svojem romanu Die Hungersglocke) rad zapel: »Hvala Ti, gospod
Bog zgoraj v nebesih, hvala Ti, da Nemec sem.« (Zajšek 2010, 69) V času
svojega delovanja v Mariboru je Mahnert postal eden najopaznejših
meščanov nemške narodnosti, vlogo dušnega pastirja evangeličanske
gmajne pa je večkrat podrejal nacionalističnemu politikantstvu. Tako je
denimo v njegovem že omenjenem romanu med drugim zapisano: »Ali
obstaja kak drug narod v Avstriji, ki bi več hodil v cerkev, se več postil, več
romal kot naši Vendi? In kje so sadovi? Preberite sodne obravnave: umor
in uboj, roparski umor in zabadanje z noži, tatvina, vlom in požig, več
kot kjerkoli drugod!« (Zajšek 2010, 67) Njegova izrazita pronemška in
protislovenska drža ga je naposled, v času prevrata 1918/19, stala svobo-
de, saj so ga za božične praznike 1918 priprli, spomladi naslednjega leta
pa je začel proti njemu teči sodni postopek zaradi protijugoslovanskih
izjav, zato je še pred sodnim epilogom zbežal v Avstrijo.
Kdor je želel prestopiti v drugo veroizpoved, je po zakonskih določbah
iz leta 1869 moral javno podati osebno izjavo pred okrajnim glavarjem,
domači duhovnik je izstop moral potrditi, spreobrnjenec pa se v predpi-
sanem roku priglasiti duhovniku tiste Cerkve, za katero je optiral. Sicer
pa je lahko vero svobodno spremenil vsakdo, ki je bil starejši od 14 let,
ne glede na spol; drugače je bilo pri mlajših otrocih – ti so namreč, v
kolikor so bili zakonski in so starši bili člani iste veroizpovedi, pripa-
dali veri svojih staršev, če pa sta starša bila različnih veroizpovedi, sta
se zakonca pred ali po sklenitvi zakonske zveze ter pred osmim letom
10 Ludwig Mahnert (1874–1943), teolog, duhovnik in literat, družbenopolitično an-
gažiran. Njegovo polno ime je bilo Ludwig August Emil Mahnert. Rojen je bil leta
1874 v Hammu. Od leta 1900 je bil v Radljah ob Dravi (tedaj Mahrenberg) vikar
mariborskega duhovnika Josefa Goschenhoferja. Slednjega je nasledil na čelu mari-
borske cerkvene občine leta 1903. Pred mariborskim sodiščem se je leta 1919 zoper
njega začel sodni postopek zaradi protidržavnega govora ob pogrebnem bogoslužju.
Pred koncem postopka je zapustil Maribor in odšel v Avstrijo, kjer je umrl leta 1943.
Z ženo Else sta imela štiri otroke.
152
Goreča zagovornika in agitatorja proč-od-rimskega gibanja na Spod
njem Štajerskem sta bila celjski evangeličanski duhovnik in »navdušujoči,
očarljivi ljudski govornik« Fritz May, ki je sprva kot potujoči pridigar
potoval po spodnještajerskih krajih, ter mariborski evangeličanski du-
hovnik Ludwig Mahnert, po rodu iz Westfalije.10 Slednji si je (kakor sam
piše v svojem romanu Die Hungersglocke) rad zapel: »Hvala Ti, gospod
Bog zgoraj v nebesih, hvala Ti, da Nemec sem.« (Zajšek 2010, 69) V času
svojega delovanja v Mariboru je Mahnert postal eden najopaznejših
meščanov nemške narodnosti, vlogo dušnega pastirja evangeličanske
gmajne pa je večkrat podrejal nacionalističnemu politikantstvu. Tako je
denimo v njegovem že omenjenem romanu med drugim zapisano: »Ali
obstaja kak drug narod v Avstriji, ki bi več hodil v cerkev, se več postil, več
romal kot naši Vendi? In kje so sadovi? Preberite sodne obravnave: umor
in uboj, roparski umor in zabadanje z noži, tatvina, vlom in požig, več
kot kjerkoli drugod!« (Zajšek 2010, 67) Njegova izrazita pronemška in
protislovenska drža ga je naposled, v času prevrata 1918/19, stala svobo-
de, saj so ga za božične praznike 1918 priprli, spomladi naslednjega leta
pa je začel proti njemu teči sodni postopek zaradi protijugoslovanskih
izjav, zato je še pred sodnim epilogom zbežal v Avstrijo.
Kdor je želel prestopiti v drugo veroizpoved, je po zakonskih določbah
iz leta 1869 moral javno podati osebno izjavo pred okrajnim glavarjem,
domači duhovnik je izstop moral potrditi, spreobrnjenec pa se v predpi-
sanem roku priglasiti duhovniku tiste Cerkve, za katero je optiral. Sicer
pa je lahko vero svobodno spremenil vsakdo, ki je bil starejši od 14 let,
ne glede na spol; drugače je bilo pri mlajših otrocih – ti so namreč, v
kolikor so bili zakonski in so starši bili člani iste veroizpovedi, pripa-
dali veri svojih staršev, če pa sta starša bila različnih veroizpovedi, sta
se zakonca pred ali po sklenitvi zakonske zveze ter pred osmim letom
10 Ludwig Mahnert (1874–1943), teolog, duhovnik in literat, družbenopolitično an-
gažiran. Njegovo polno ime je bilo Ludwig August Emil Mahnert. Rojen je bil leta
1874 v Hammu. Od leta 1900 je bil v Radljah ob Dravi (tedaj Mahrenberg) vikar
mariborskega duhovnika Josefa Goschenhoferja. Slednjega je nasledil na čelu mari-
borske cerkvene občine leta 1903. Pred mariborskim sodiščem se je leta 1919 zoper
njega začel sodni postopek zaradi protidržavnega govora ob pogrebnem bogoslužju.
Pred koncem postopka je zapustil Maribor in odšel v Avstrijo, kjer je umrl leta 1943.
Z ženo Else sta imela štiri otroke.
152
