Page 155 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 155
BOŠTJAN ZAJŠEK
otrokove starosti lahko svobodno odločila, v kateri veri ga bosta vzgajala;
med osmim in štirinajstim letom starosti noben otrok ni mogel preiti v
drugo vero (Kirchlicher Wegweiser 1874).11
Kakšne kolobocije so nastajale ob prestopih, pričata naslednja prime-
ra. Neka Sofija Šesto iz Slavonije se je oktobra 1914 poročila z vojaškim
rezervistom dragonskega polka št. 5, stacioniranega v Mariboru. Še isti
mesec je na mariborski mestni svet vložila izjavo o izstopu iz doteda-
nje vere. V zadevi je zapisano: »Izjava o izstopu iz pravoslavne verske
skupnosti«, začetek pisma pa se glasi: »Lastnoročno podpisana javljam
v skladu z zakonom z dne 25. 5. 1868 št. 48 in 49 svoj izstop iz evange-
ličanske Cerkve«. Ker si podpisana očitno ni bila povsem na jasnem, iz
katere Cerkve sploh izstopa, in ker je bila izjava pri župniji sv. Marije
Magdalene podana 20. oktobra, čeprav je gospa Šesto, zdaj poročena
Novak, v Maribor prispela šele 27. oktobra 1914, ji mestni svet izstopa in
posledično prestopa ni mogel odobriti. Kaj pa denimo poreči na pismo
neke Marije Herko župniku Gabrcu? Glasi se tako: »Ljubeznivi gospod.
[…] Jas sim dve leti pri Kuharci na polju delala ker mi Kuharca nič ni
plačala Če mi je ker krompir dala to je pa za večerjo blo če mi druge
večerje ni dala Zdaj pa moje otroke naganja če tam k nim pridejo. Ona
je bla kriva ker sem u moji jezi od katolške vere odstopla ti pervikrat
ino zdaj bo kriva da bom drigoč odstopla«. Ta ženska je torej zaradi
slabe izkušnje s svojo delodajalko skupaj z otroki leta 1908 izstopila iz
rimskokatoliške Cerkve, se naslednje leto vanjo vrnila, pa jo leta 1910
spet zapustila in se leta 1914 naposled znova vrnila (Zajšek 2010, 70).
Zanimivo je, da so se evangeličanskih slovesnosti in bogoslužij ude-
leževali tudi številni katoliki. Spoznati jih je bilo lahko zato, ker so se ob
vstopu v cerkev prekrižali. Sprejem novih vernikov je ponavadi potekal
v obliki posebne slovesnosti v Kristusovi cerkvi.
V Mahnertovem romanu se v osebi ostarelega, izčrpanega in šibkega
kanonika simbolično odslikava nemoč katoliške cerkve pred posledi-
cami proč-od-rimskega gibanja v Mariboru. Tako o gibanju razmišlja
kanonik: »Tako zdaj moteče prihaja to odpadniško gibanje v spokojnost
mojih starih dni, njegove ilovnato rumene vode bučijo ob vrata naših
11 Pokrajinski arhiv Maribor, fond Evangeljska verska občina Maribor, škatla 37.
153
otrokove starosti lahko svobodno odločila, v kateri veri ga bosta vzgajala;
med osmim in štirinajstim letom starosti noben otrok ni mogel preiti v
drugo vero (Kirchlicher Wegweiser 1874).11
Kakšne kolobocije so nastajale ob prestopih, pričata naslednja prime-
ra. Neka Sofija Šesto iz Slavonije se je oktobra 1914 poročila z vojaškim
rezervistom dragonskega polka št. 5, stacioniranega v Mariboru. Še isti
mesec je na mariborski mestni svet vložila izjavo o izstopu iz doteda-
nje vere. V zadevi je zapisano: »Izjava o izstopu iz pravoslavne verske
skupnosti«, začetek pisma pa se glasi: »Lastnoročno podpisana javljam
v skladu z zakonom z dne 25. 5. 1868 št. 48 in 49 svoj izstop iz evange-
ličanske Cerkve«. Ker si podpisana očitno ni bila povsem na jasnem, iz
katere Cerkve sploh izstopa, in ker je bila izjava pri župniji sv. Marije
Magdalene podana 20. oktobra, čeprav je gospa Šesto, zdaj poročena
Novak, v Maribor prispela šele 27. oktobra 1914, ji mestni svet izstopa in
posledično prestopa ni mogel odobriti. Kaj pa denimo poreči na pismo
neke Marije Herko župniku Gabrcu? Glasi se tako: »Ljubeznivi gospod.
[…] Jas sim dve leti pri Kuharci na polju delala ker mi Kuharca nič ni
plačala Če mi je ker krompir dala to je pa za večerjo blo če mi druge
večerje ni dala Zdaj pa moje otroke naganja če tam k nim pridejo. Ona
je bla kriva ker sem u moji jezi od katolške vere odstopla ti pervikrat
ino zdaj bo kriva da bom drigoč odstopla«. Ta ženska je torej zaradi
slabe izkušnje s svojo delodajalko skupaj z otroki leta 1908 izstopila iz
rimskokatoliške Cerkve, se naslednje leto vanjo vrnila, pa jo leta 1910
spet zapustila in se leta 1914 naposled znova vrnila (Zajšek 2010, 70).
Zanimivo je, da so se evangeličanskih slovesnosti in bogoslužij ude-
leževali tudi številni katoliki. Spoznati jih je bilo lahko zato, ker so se ob
vstopu v cerkev prekrižali. Sprejem novih vernikov je ponavadi potekal
v obliki posebne slovesnosti v Kristusovi cerkvi.
V Mahnertovem romanu se v osebi ostarelega, izčrpanega in šibkega
kanonika simbolično odslikava nemoč katoliške cerkve pred posledi-
cami proč-od-rimskega gibanja v Mariboru. Tako o gibanju razmišlja
kanonik: »Tako zdaj moteče prihaja to odpadniško gibanje v spokojnost
mojih starih dni, njegove ilovnato rumene vode bučijo ob vrata naših
11 Pokrajinski arhiv Maribor, fond Evangeljska verska občina Maribor, škatla 37.
153
