Page 159 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 159
BOŠTJAN ZAJŠEK
December 1929 – mariborski duhovnik in senior Johann Baron vodi pogrebno
bogoslužje ob smrti pilota Hansa Müllerja, ki je med izvajanjem lupinga strmoglavil
sredi Glavnega trga (Pokrajinski arhiv Maribor, fond Evangeljska verska občina Maribor,
škatla 40, ovoj Fotografije)
velika razpršenost vernikov, saj razen v Mariboru, Šentilju, Radljah in
na Ptuju ni bilo kraja z večjim, koncentriranim številom vernikov. Tako
je leta 1918, ob svojem vrhuncu, kar se tiče števila vernikov, ta verska
občina štela okoli 2400, leta 1940 pa okoli 1550 članov (Zajšek 2010,
147). Sicer pa se je v samem Mariboru število evangeličanov gibalo od
100 ob ustanovitvi cerkvene občine leta 1862 do 1954 tik pred prvo
svetovno vojno (celotna cerkvena občina je takrat štela 2334 vernikov),
v prevratnem obdobju 1918/19 jih je bilo 1600, nato je njihovo število
upadlo za polovico in znova počasi raslo do 1143 leta 1940, po drugi
svetovni vojni pa je v mestu in okolici ostala le še peščica evangeličanov,
cerkvena občina je takrat praktično razpadla. Takrat se v Mariboru tudi
ni bilo preveč priporočljivo javno opredeljevati za evangeličana, kajti ta
cerkev je veljala za »švabsko« (Zajšek 2013, 48). V času SFRJ je spričo
priseljevanja Prekmurcev v mestu ob Dravi evangeličanska gmajna znova
zaživela in danes se število njenih članov giblje okoli 80.
Ker je bilo rečeno, da so se Nemci nagibali k evangeličanski Cerkvi
kot protiuteži katoliški Cerkvi, ki je veljala za slovensko, je vendarle
157
December 1929 – mariborski duhovnik in senior Johann Baron vodi pogrebno
bogoslužje ob smrti pilota Hansa Müllerja, ki je med izvajanjem lupinga strmoglavil
sredi Glavnega trga (Pokrajinski arhiv Maribor, fond Evangeljska verska občina Maribor,
škatla 40, ovoj Fotografije)
velika razpršenost vernikov, saj razen v Mariboru, Šentilju, Radljah in
na Ptuju ni bilo kraja z večjim, koncentriranim številom vernikov. Tako
je leta 1918, ob svojem vrhuncu, kar se tiče števila vernikov, ta verska
občina štela okoli 2400, leta 1940 pa okoli 1550 članov (Zajšek 2010,
147). Sicer pa se je v samem Mariboru število evangeličanov gibalo od
100 ob ustanovitvi cerkvene občine leta 1862 do 1954 tik pred prvo
svetovno vojno (celotna cerkvena občina je takrat štela 2334 vernikov),
v prevratnem obdobju 1918/19 jih je bilo 1600, nato je njihovo število
upadlo za polovico in znova počasi raslo do 1143 leta 1940, po drugi
svetovni vojni pa je v mestu in okolici ostala le še peščica evangeličanov,
cerkvena občina je takrat praktično razpadla. Takrat se v Mariboru tudi
ni bilo preveč priporočljivo javno opredeljevati za evangeličana, kajti ta
cerkev je veljala za »švabsko« (Zajšek 2013, 48). V času SFRJ je spričo
priseljevanja Prekmurcev v mestu ob Dravi evangeličanska gmajna znova
zaživela in danes se število njenih članov giblje okoli 80.
Ker je bilo rečeno, da so se Nemci nagibali k evangeličanski Cerkvi
kot protiuteži katoliški Cerkvi, ki je veljala za slovensko, je vendarle
157
