Page 266 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 266
PREVODI
pogosto zaseda v istem prostoru in večkrat v isti osebni sestavi skupnost
prebivalcev enkrat kot skupnost državljanov in drugič kot skupnost
vernikov – naj bi kristjane spominjal, da tudi zunaj njihovega kroga od
nekdaj in tudi danes obstoji država, to je politična skupnost.
»Skupnost kristjanov« (cerkev) je skupnost tistih ljudi nekega kraja,
neke dežele, ki so kot kristjani posebej poklicani s spoznanjem Jezusa in
pripadnosti njemu. Smisel in smoter te (i)zbranosti (ekklesia) je skupno
življenje teh ljudi v enem, svetem Duhu, to pomeni v poslušnosti Božji
besedi v Jezusu Kristusu, ki so jo vsi že slišali, a so jo vsi potrebni in željni
slišati ponovno; besedi, ki so jo zavezani posredovati naprej; njihovo
življenje je življenje udov telesa, katerega glava je Kristus.
Življenje skupnosti kristjanov se navznoter kaže kot ena vera, ena
ljubezen, eno upanje, ki prežema in giblje vse njene ude, navzven pa kot
skupna veroizpoved, ki jo vsi sprejemajo kot svojo skupno sprejeto in
izvajano odgovornost za oznanjanje imena Jezusa Kristusa vsem ljudem,
kot svojo skupno izvajano molitev in skupno izražano hvaležnost. S tem
in v tem je vsaka posamezna skupnost kristjanov kot taka ekumenska/
katoliška, to pomeni solidarna s skupnostmi kristjanov vseh drugih
krajev in dežel.
»Skupnost državljanov« (država) je skupnost vseh ljudi nekega kraja,
neke dežele, ki/če sobivajo pod enim pravnim redom, ki je za vsakega in
za vse veljaven in zavezujoč na enak način, pravnim redom, ki je zaščiten
in izvajan s (pri)silo. Stvar, smisel in smoter tega sobivanja (stvar polisa,
politična naloga) je zagotavljanje tako zamejene, relativne, (za)časne
svobode posameznikov in zunanjega, relativnega in (za)časnega miru
njihove skupnosti ter tako tudi zagotavljanje zunanje, relativne, začasne
humanosti njihovega posamičnega in skupnega življenja. Vse to je zago-
tovljeno s tremi bistvenimi institucijami: z zakonodajo, ki zakoliči za vse
veljavni pravni red, z vlado in upravo, ki ga praktično izvajata in s sodno
institucijo, ki razsoja v primerih sporov in dvomov o njegovem dosegu.
2.
Če motrimo skupnost državljanov z vidika skupnosti kristjanov, nam
najprej pade v oči, da v njej niso (več) le kristjani, temveč da sobivajo
z njimi tudi nekristjani ali dvomljivi kristjani. Skupnost državljanov
264
pogosto zaseda v istem prostoru in večkrat v isti osebni sestavi skupnost
prebivalcev enkrat kot skupnost državljanov in drugič kot skupnost
vernikov – naj bi kristjane spominjal, da tudi zunaj njihovega kroga od
nekdaj in tudi danes obstoji država, to je politična skupnost.
»Skupnost kristjanov« (cerkev) je skupnost tistih ljudi nekega kraja,
neke dežele, ki so kot kristjani posebej poklicani s spoznanjem Jezusa in
pripadnosti njemu. Smisel in smoter te (i)zbranosti (ekklesia) je skupno
življenje teh ljudi v enem, svetem Duhu, to pomeni v poslušnosti Božji
besedi v Jezusu Kristusu, ki so jo vsi že slišali, a so jo vsi potrebni in željni
slišati ponovno; besedi, ki so jo zavezani posredovati naprej; njihovo
življenje je življenje udov telesa, katerega glava je Kristus.
Življenje skupnosti kristjanov se navznoter kaže kot ena vera, ena
ljubezen, eno upanje, ki prežema in giblje vse njene ude, navzven pa kot
skupna veroizpoved, ki jo vsi sprejemajo kot svojo skupno sprejeto in
izvajano odgovornost za oznanjanje imena Jezusa Kristusa vsem ljudem,
kot svojo skupno izvajano molitev in skupno izražano hvaležnost. S tem
in v tem je vsaka posamezna skupnost kristjanov kot taka ekumenska/
katoliška, to pomeni solidarna s skupnostmi kristjanov vseh drugih
krajev in dežel.
»Skupnost državljanov« (država) je skupnost vseh ljudi nekega kraja,
neke dežele, ki/če sobivajo pod enim pravnim redom, ki je za vsakega in
za vse veljaven in zavezujoč na enak način, pravnim redom, ki je zaščiten
in izvajan s (pri)silo. Stvar, smisel in smoter tega sobivanja (stvar polisa,
politična naloga) je zagotavljanje tako zamejene, relativne, (za)časne
svobode posameznikov in zunanjega, relativnega in (za)časnega miru
njihove skupnosti ter tako tudi zagotavljanje zunanje, relativne, začasne
humanosti njihovega posamičnega in skupnega življenja. Vse to je zago-
tovljeno s tremi bistvenimi institucijami: z zakonodajo, ki zakoliči za vse
veljavni pravni red, z vlado in upravo, ki ga praktično izvajata in s sodno
institucijo, ki razsoja v primerih sporov in dvomov o njegovem dosegu.
2.
Če motrimo skupnost državljanov z vidika skupnosti kristjanov, nam
najprej pade v oči, da v njej niso (več) le kristjani, temveč da sobivajo
z njimi tudi nekristjani ali dvomljivi kristjani. Skupnost državljanov
264
