Page 297 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 297
KRKORONNIKIAKA
SLAVNOSTNI GOVOR DDR. IGORJA GRDINE
NA PROSLAVI DNEVA REFORMACIJE V CELJU
30. oktober 2015
Spoštovani gospod predsednik, »izvoleni vsi«,
v srečnih deželah je zgodovina izkušnja in bodisi svarilna bodisi na
vdihujoča mera vrednosti. V njih vedo, da je mišljenje, ki se brez pred-
meta ne more vzpeti do pomena, odvisno od zapomnjene prejšnjosti.
V drugih okoljih je zgodovina upravičilo. Izrablja se za izgovore, ki
psihološko olajšujejo ponavljanja že preizkušenih obrazcev in prepirov
z nikoli ponovljivo usodo. Unikatnost slehernega življenja in enkratnost
vsakega trenutka jih dela le za pomensko izpraznjene replike v mnogo-
govoru stvarnosti.
Jubileji sodobnosti – tristoletnica slovenskega prekmurskega tiska,
poltisočletna živost Primoža Trubarja in prihajajoči polmilenij Luthrovih
95 tez – so vzpodbuda k temeljitejšim premislekom o tem, kaj je refor-
macija pomenila za človeka in s čim je obdarila svet.
Evropska civilizacija se od drugih razlikuje po večsrediščnosti. An-
tika zaobsega tako Grčijo kot Rim. Sinonima za srednji vek sta najprej
Bizanc in Zahod, potem pa v nič manjši meri papež in cesar. Nikoli k
trajnejši prevladi kogar koli vodeče tekme med inovativnimi humani-
stičnimi obnovitelji in tradicionalisti na ramah sholastičnih velikanov
ob vzniku civilizacije renesanse, med kristjani in filozofi v stoletju luči in
razuma ter končno med spodletevajočimi revolucionarnimi projekti in
neuresničenim spontanim redom so samo nadaljnji izrazi mnogoglasne
nemonolitnosti stare celine. Evropa prepričljivo pripoveduje, kako no-
bena pamet ni dovoljšnja, da bi sama zmogla razumeti svet. Prav tako
opozarja, da noben način mišljenja ne daje odgovorov na vsa vprašanja.
295
SLAVNOSTNI GOVOR DDR. IGORJA GRDINE
NA PROSLAVI DNEVA REFORMACIJE V CELJU
30. oktober 2015
Spoštovani gospod predsednik, »izvoleni vsi«,
v srečnih deželah je zgodovina izkušnja in bodisi svarilna bodisi na
vdihujoča mera vrednosti. V njih vedo, da je mišljenje, ki se brez pred-
meta ne more vzpeti do pomena, odvisno od zapomnjene prejšnjosti.
V drugih okoljih je zgodovina upravičilo. Izrablja se za izgovore, ki
psihološko olajšujejo ponavljanja že preizkušenih obrazcev in prepirov
z nikoli ponovljivo usodo. Unikatnost slehernega življenja in enkratnost
vsakega trenutka jih dela le za pomensko izpraznjene replike v mnogo-
govoru stvarnosti.
Jubileji sodobnosti – tristoletnica slovenskega prekmurskega tiska,
poltisočletna živost Primoža Trubarja in prihajajoči polmilenij Luthrovih
95 tez – so vzpodbuda k temeljitejšim premislekom o tem, kaj je refor-
macija pomenila za človeka in s čim je obdarila svet.
Evropska civilizacija se od drugih razlikuje po večsrediščnosti. An-
tika zaobsega tako Grčijo kot Rim. Sinonima za srednji vek sta najprej
Bizanc in Zahod, potem pa v nič manjši meri papež in cesar. Nikoli k
trajnejši prevladi kogar koli vodeče tekme med inovativnimi humani-
stičnimi obnovitelji in tradicionalisti na ramah sholastičnih velikanov
ob vzniku civilizacije renesanse, med kristjani in filozofi v stoletju luči in
razuma ter končno med spodletevajočimi revolucionarnimi projekti in
neuresničenim spontanim redom so samo nadaljnji izrazi mnogoglasne
nemonolitnosti stare celine. Evropa prepričljivo pripoveduje, kako no-
bena pamet ni dovoljšnja, da bi sama zmogla razumeti svet. Prav tako
opozarja, da noben način mišljenja ne daje odgovorov na vsa vprašanja.
295
