Page 36 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 36
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
eden najhujših smrtnih grehov pohabljanje otrokovega duha. Seveda bi
bilo na tem mestu težko odgovoriti na vprašanje, ali je takšna očetova
vzgoja pripeljala mladega Martina do tega, da sta postala zanj tako Bog
kot Kristus samo še kruta maščevalca in ne več odrešenika (Erikson 1962,
70). Takšen razplet pa je po Eriksonovem prepričanju značilen za zelo
obdarjenega, a obenem nestabilnega posameznika. V tem kontekstu se
je Luther odločil, da se spoprime tako z disciplinskim kot religioznim
vzdušjem tistega časa, kar ga je skoraj stalo življenja. Za vzdušje na obeh
področjih je obenem čutil, da zasužnjuje ne toliko profesionalne religi-
ologe, ampak predvsem običajne ljudi.
2. Luthrovo šolanje
Martin je začel sistematično obiskovati pouk pri sedmih letih v t. i.
latinski šoli (Erikson 1962, 77). Takšne šole so v latinščini pripravljale
učence za poznejši vstop na univerzo. Okoliščine šolanja so bile poleg
tistih domačih, ki jih je izkusil pred tem, ključne za to, v kakšno osebo se
bo izoblikoval mladi Martin. Poleg latinščine so se učili še brati in pisati
ter tudi peti. Razlog, zakaj je bil mladi Martin poslan v takšno šolo, je bil
vsekakor to, da ga je tja poslal njegov oče, ki je želel izobraziti svojega
sina, da bi postal pravnik. V ozadju te zgodbe tiči dejstvo, da je njegov oče
Hans, ki je bil rojen v kmečki družini, moral zapustiti kmetijo in iskati
zaslužek za življenje drugje. Našel ga je v rudarstvu (Erikson 1962, 56).
Nemške dežele, še posebej območja, kjer je imela vpliv tudi hanzeatska
liga (Saška in Vestfalija, kjer so se ustanavljali predvsem rudniki sreb-
ra), je zajela t. i. srebrna mrzlica (silver boom). Tako je tudi Luthrov oče
našel delo v tej panogi in na koncu postal celo upravnik. Vedno bolj je
postajal pomemben tudi nemški jezik v povezavi z novo nastajajočim
sekularnim pravom (germansko pravo), ki je počasi zmanjševalo vpliv
rimskega prava.
Pri štirinajstih je Luther nadaljeval šolanje še v Magdeburgu in Eise
nachu in končal priprave za vstop na univerzo. Z osemnajstimi leti je v
glavnem mestu Turingije Erfurtu vstopil na tamkajšnjo univerzo (Erik
son 1962, 80–84). Univerza je bila ustanovljena v 14. stoletju. Bila je ena
34
eden najhujših smrtnih grehov pohabljanje otrokovega duha. Seveda bi
bilo na tem mestu težko odgovoriti na vprašanje, ali je takšna očetova
vzgoja pripeljala mladega Martina do tega, da sta postala zanj tako Bog
kot Kristus samo še kruta maščevalca in ne več odrešenika (Erikson 1962,
70). Takšen razplet pa je po Eriksonovem prepričanju značilen za zelo
obdarjenega, a obenem nestabilnega posameznika. V tem kontekstu se
je Luther odločil, da se spoprime tako z disciplinskim kot religioznim
vzdušjem tistega časa, kar ga je skoraj stalo življenja. Za vzdušje na obeh
področjih je obenem čutil, da zasužnjuje ne toliko profesionalne religi-
ologe, ampak predvsem običajne ljudi.
2. Luthrovo šolanje
Martin je začel sistematično obiskovati pouk pri sedmih letih v t. i.
latinski šoli (Erikson 1962, 77). Takšne šole so v latinščini pripravljale
učence za poznejši vstop na univerzo. Okoliščine šolanja so bile poleg
tistih domačih, ki jih je izkusil pred tem, ključne za to, v kakšno osebo se
bo izoblikoval mladi Martin. Poleg latinščine so se učili še brati in pisati
ter tudi peti. Razlog, zakaj je bil mladi Martin poslan v takšno šolo, je bil
vsekakor to, da ga je tja poslal njegov oče, ki je želel izobraziti svojega
sina, da bi postal pravnik. V ozadju te zgodbe tiči dejstvo, da je njegov oče
Hans, ki je bil rojen v kmečki družini, moral zapustiti kmetijo in iskati
zaslužek za življenje drugje. Našel ga je v rudarstvu (Erikson 1962, 56).
Nemške dežele, še posebej območja, kjer je imela vpliv tudi hanzeatska
liga (Saška in Vestfalija, kjer so se ustanavljali predvsem rudniki sreb-
ra), je zajela t. i. srebrna mrzlica (silver boom). Tako je tudi Luthrov oče
našel delo v tej panogi in na koncu postal celo upravnik. Vedno bolj je
postajal pomemben tudi nemški jezik v povezavi z novo nastajajočim
sekularnim pravom (germansko pravo), ki je počasi zmanjševalo vpliv
rimskega prava.
Pri štirinajstih je Luther nadaljeval šolanje še v Magdeburgu in Eise
nachu in končal priprave za vstop na univerzo. Z osemnajstimi leti je v
glavnem mestu Turingije Erfurtu vstopil na tamkajšnjo univerzo (Erik
son 1962, 80–84). Univerza je bila ustanovljena v 14. stoletju. Bila je ena
34
