Page 63 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 63
JONATAN VINKLER
V njem je med drugim pozival, da je treba Nejude svariti pred Judi, sle-
dnjim požgati šole in sinagoge – pogromi so bili v Luthrovi domovini,
zlasti v Aškenazu, občasna, toda ponavljajoča se tradicija od srednjega
veka nap rej, ki je najokrutnejše razsežnosti dosegla pod hitlerjanskim
režimom v »stoletju skrajnosti« –, da se Judom ne sme dovoliti hišnih
poseseti med kristjani, da je treba rabinom prepovedati pridigati, da se
morajo Judom odvzeti njihovi verski spisi in tako naprej.
V kulturni zgodovini je že od 19. stoletja naprej znana sintagma t. i.
»pridižne renesanse«, ki se pojavi na Nemškem v poznem srednjem veku,
zlasti pa po napredku tiska od 1460. naprej. Njena posledica je bila bogata
tiskana knjižna produkcija postil, zbirk pridig in perikop s sumaričnimi
razlagami, in kar osemdeset odstotkov tovrstne književnosti je bilo že
znatno pred dobo reformacije izdane v vernakularnem nemškem jeziku
(Milway 2000, 113–142). Tako je bilo leta 1500 v obtoku že vsaj 50.000
izvodov postil nürnberškega dominikanskega pridigarja Johanna Herolta
(Discipulus, umrl 1468) (Milway 2000, 131), kar pa ni bilo nič neobičaj-
nega za tisti čas. Med leti 1480 in 1500 je bilo samo v Strassburgu izdanih
več kot 100 različnih pridižnih zbirk, ki so bile natisnjene v nič manj kot
53.000 (!) izvodih (Frymire 2010, 13). – Približno v istem času je imela
npr. velika knjižnica samostana Žiče nekaj več kot 2000 rokopisnih knjig
(Santonino 1991, 87), Vatikanska knjižnica pa za časa papeža Siksta IV.
(1471–1484) in humanista Bartolomea Platine (1421–1481),15 ki je sesta
vil tudi knjižnični katalog, ni imela več kot 3499 enot (Latinska, Grška
in Notranja knjižnica) (Clark 1899).
V prvi dejstveno in pravno uveljavljeni reformirani cerkvi, tj. v hu-
sitski cerkvi ter kasneje v cerkvi čeških bratov v Češkem kraljestvu je
bila kot vsebinski in žanrski vzornik sprejeta Postila, vyloženie svatých
čtení nedělních (1413) M. Jana Husa, ki jo češka literarna veda šteje za
tekstno artikulacijo vrhunca Husove pridižne dejavnosti v češkem jeziku.
Vzoru M. Jana Husa je v letih husitske revolucije, tj. po prvi praški defe-
nestraciji (1419) sledil M. Jakoubek ze Stříbra (Jacobellus, 1375–1429).
Učeni teolog, »radikalec Božjega zakona« in »mož božanskega spomi-
15 Imenovanje Platine za bibliotekarja vatikanske knjižnice je likovno upodobljeno na
znameniti freski Melozza da Forlija, ok. 1477.
61
V njem je med drugim pozival, da je treba Nejude svariti pred Judi, sle-
dnjim požgati šole in sinagoge – pogromi so bili v Luthrovi domovini,
zlasti v Aškenazu, občasna, toda ponavljajoča se tradicija od srednjega
veka nap rej, ki je najokrutnejše razsežnosti dosegla pod hitlerjanskim
režimom v »stoletju skrajnosti« –, da se Judom ne sme dovoliti hišnih
poseseti med kristjani, da je treba rabinom prepovedati pridigati, da se
morajo Judom odvzeti njihovi verski spisi in tako naprej.
V kulturni zgodovini je že od 19. stoletja naprej znana sintagma t. i.
»pridižne renesanse«, ki se pojavi na Nemškem v poznem srednjem veku,
zlasti pa po napredku tiska od 1460. naprej. Njena posledica je bila bogata
tiskana knjižna produkcija postil, zbirk pridig in perikop s sumaričnimi
razlagami, in kar osemdeset odstotkov tovrstne književnosti je bilo že
znatno pred dobo reformacije izdane v vernakularnem nemškem jeziku
(Milway 2000, 113–142). Tako je bilo leta 1500 v obtoku že vsaj 50.000
izvodov postil nürnberškega dominikanskega pridigarja Johanna Herolta
(Discipulus, umrl 1468) (Milway 2000, 131), kar pa ni bilo nič neobičaj-
nega za tisti čas. Med leti 1480 in 1500 je bilo samo v Strassburgu izdanih
več kot 100 različnih pridižnih zbirk, ki so bile natisnjene v nič manj kot
53.000 (!) izvodih (Frymire 2010, 13). – Približno v istem času je imela
npr. velika knjižnica samostana Žiče nekaj več kot 2000 rokopisnih knjig
(Santonino 1991, 87), Vatikanska knjižnica pa za časa papeža Siksta IV.
(1471–1484) in humanista Bartolomea Platine (1421–1481),15 ki je sesta
vil tudi knjižnični katalog, ni imela več kot 3499 enot (Latinska, Grška
in Notranja knjižnica) (Clark 1899).
V prvi dejstveno in pravno uveljavljeni reformirani cerkvi, tj. v hu-
sitski cerkvi ter kasneje v cerkvi čeških bratov v Češkem kraljestvu je
bila kot vsebinski in žanrski vzornik sprejeta Postila, vyloženie svatých
čtení nedělních (1413) M. Jana Husa, ki jo češka literarna veda šteje za
tekstno artikulacijo vrhunca Husove pridižne dejavnosti v češkem jeziku.
Vzoru M. Jana Husa je v letih husitske revolucije, tj. po prvi praški defe-
nestraciji (1419) sledil M. Jakoubek ze Stříbra (Jacobellus, 1375–1429).
Učeni teolog, »radikalec Božjega zakona« in »mož božanskega spomi-
15 Imenovanje Platine za bibliotekarja vatikanske knjižnice je likovno upodobljeno na
znameniti freski Melozza da Forlija, ok. 1477.
61
