Page 64 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 64
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
na«, kot je slovel med sodobniki, je pisal sicer pretežno latinsko, toda v
češko vernakularno književnost se je vpisal z (domnevnim) avtorstvom
postile Epištoly nedělní, též výklad přes celý rok (1422–1428), predvsem
pa je ostal v zgodovini reformirane cerkve trajno zapisan kot tisti, ki je
v njeno liturgijo prvi uvedel distinktivno znamenje cerkvene reforme
– kelih. Ob soglasju Husa in reformnega krila Karlove univerze v Pragi
je namreč v Týnski cerkvi v Pragi, kjer je bil med 1415 in 1419 župnik,
uveljavil obhajanje pod obema podobama (sub utraque specie). Za njim je
tradicijo reformiranih postil v češkem jeziku nadaljeval M. Jan Rokycana
(1397–1471), sicer učenec M. Jacobella, kasneje pa tudi voljeni praški
nadškof. M. Rokycana je najprej zaslovel kot teolog, cerkveni diplomat in
govornik na koncilu v Baselu (1431–1439), postilsko tradicijo v češkem
jeziku pa je obogatil z delom Postila na neděli a svátky. Knjiga je vsebovala
pridige iz cerkvenega leta 1456–1457, ki so jih zapisali Rokycanovi po
slušalci, tekstna podoba te postile pa predstavlja vrhunec tedanje retorske
proze v češkem jeziku, in sicer tako zavoljo avtorjevega obvladovanja
retorične spretnosti kot zaradi živopisnega, nazornega in vernakularne-
mu idiomu prilagojenega jezika in sloga. V postili uči Rokycana svojega
bralca med drugim tudi, da naj skladno s perikopo iz Apd 5,29 primat
pred posvetno oblastjo daje Božji avtoriteti:
Kdo so vsi ti, ki svoje pravice, svoje navade, svoje običaje stavijo pred vo-
ljo in naredbo Božjo? […] Ja, pravijo, pravice papeške, deželne, kraljev
ske, knežje, škofovske, baronske, viteške, duhovniške, meniške, nunske,
še celo malih plemičev in meščanov pa vse do kmetov – vsi ti se s svojimi
pravicami rinejo pred Jezusa!
Če bi na tebe kričal sam papež, kardinali, škofi, duhovniki, če bi
bil ves svet proti tebi, se ne oziraj na nič drugega kot na Božjo voljo.
(Vlček 1940, 206.)
Za Rokycano je svoj prispevek k razvoju postilskega žanra v češki
književnosti pridal tudi eden najizvirnejših avtorjev stoletja češke verske
reformacije, Petr Chelčický (1390–1460). Možak je miselno in tekstno
predstavljal mejo med učeno in ljudsko kulturo, kajti latinsko ni znal, ker
se ni mogel izobraževati na univerzi, velika dela latinske učene kulture pa
je tako spoznaval v prevodu ali preinterpretaciji magistrov, ki jih je poznal
62
na«, kot je slovel med sodobniki, je pisal sicer pretežno latinsko, toda v
češko vernakularno književnost se je vpisal z (domnevnim) avtorstvom
postile Epištoly nedělní, též výklad přes celý rok (1422–1428), predvsem
pa je ostal v zgodovini reformirane cerkve trajno zapisan kot tisti, ki je
v njeno liturgijo prvi uvedel distinktivno znamenje cerkvene reforme
– kelih. Ob soglasju Husa in reformnega krila Karlove univerze v Pragi
je namreč v Týnski cerkvi v Pragi, kjer je bil med 1415 in 1419 župnik,
uveljavil obhajanje pod obema podobama (sub utraque specie). Za njim je
tradicijo reformiranih postil v češkem jeziku nadaljeval M. Jan Rokycana
(1397–1471), sicer učenec M. Jacobella, kasneje pa tudi voljeni praški
nadškof. M. Rokycana je najprej zaslovel kot teolog, cerkveni diplomat in
govornik na koncilu v Baselu (1431–1439), postilsko tradicijo v češkem
jeziku pa je obogatil z delom Postila na neděli a svátky. Knjiga je vsebovala
pridige iz cerkvenega leta 1456–1457, ki so jih zapisali Rokycanovi po
slušalci, tekstna podoba te postile pa predstavlja vrhunec tedanje retorske
proze v češkem jeziku, in sicer tako zavoljo avtorjevega obvladovanja
retorične spretnosti kot zaradi živopisnega, nazornega in vernakularne-
mu idiomu prilagojenega jezika in sloga. V postili uči Rokycana svojega
bralca med drugim tudi, da naj skladno s perikopo iz Apd 5,29 primat
pred posvetno oblastjo daje Božji avtoriteti:
Kdo so vsi ti, ki svoje pravice, svoje navade, svoje običaje stavijo pred vo-
ljo in naredbo Božjo? […] Ja, pravijo, pravice papeške, deželne, kraljev
ske, knežje, škofovske, baronske, viteške, duhovniške, meniške, nunske,
še celo malih plemičev in meščanov pa vse do kmetov – vsi ti se s svojimi
pravicami rinejo pred Jezusa!
Če bi na tebe kričal sam papež, kardinali, škofi, duhovniki, če bi
bil ves svet proti tebi, se ne oziraj na nič drugega kot na Božjo voljo.
(Vlček 1940, 206.)
Za Rokycano je svoj prispevek k razvoju postilskega žanra v češki
književnosti pridal tudi eden najizvirnejših avtorjev stoletja češke verske
reformacije, Petr Chelčický (1390–1460). Možak je miselno in tekstno
predstavljal mejo med učeno in ljudsko kulturo, kajti latinsko ni znal, ker
se ni mogel izobraževati na univerzi, velika dela latinske učene kulture pa
je tako spoznaval v prevodu ali preinterpretaciji magistrov, ki jih je poznal
62
