Page 61 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 61
JONATAN VINKLER
korektor Trubarjevega Tega celega Novega testamenta; in 4. bil je tisti član
revizijske komisije za tisk Dalmatinove Biblije, ki je pripravil njen čistopis.
Ugotovoljeno je bilo, da je bil Savinec tudi glavni redaktor Hišne postile
(1595), kar je razvidno iz njene jezikovne podobe, pa tudi iz njegovega
slovenskega predgovora, ki ga je datiral na »dan Primoža in Felicijana«,
9. junija 1595. S tem je, kot se zdi, izpostavil simboliko avtorstva, saj je bil
9. junij godovni dan Primoža Trubarja in obeh njegovih sinov – Primoža
ml. in Felicijana, torej prevajalca in izdajatelja Hišne postile. Felicijan Tru-
bar je v Tübingen odpotoval že marca 1595, vendar se je tiskanje Postile
moralo začeti kasneje, verjetno jeseni, kajti Felicijanov nemški predgovor,
ki je moral biti stavljen prav ob koncu priprave za tisk, je datiran »na dan
sv. Simona in Jude«, torej 28. oktobra istega leta (Glavan 1995, 6).
Post illa verba textus – žanr in njegove zgodovinske premene
Reformirana postila se kot tekstni žanr ni pojavila ex nihilo v preme-
nah časa in skozi razvoj zgolj reformirane cerkve na Nemškem. Perikope
na posamezni navadni nedeljski ali praznični dan skozi celotno cerkveno
leto so bile namreč v zahodni cerkvi s specifičnimi pridižnimi temami in
narativi povezane vse od srednjega veka (prim. npr. Landmann 1900).
V tem kontekstu je bil pridigarjev odklon od teme, ki je bila »standard
no« povezana z določeno perikopo, pogosto zanimivejši od običajnega
obligatnega pridiganja na snov perikope. Koncept »pridižnega kroga«,
ko so si teme glede na perikope po cerkvenem koledarju sledile od Kris-
tusovega rojstva (pridige, s katerimi se na prvo adventno nedeljo začne
cerkveno leto) preko velike noči, godov svetnikov in Marijinega vnebo
vzetja do novega božiča, tako ni bil iznajdba reformirane cerkve, zlasti
ne reformirane cerkve v Nemčiji. Pred njenim nastankom je namreč
obstajala bogata tradicija pridižnih in postilskih besedil, in to najprej v
rimski cerkvi, od prvih desetletij 15. stoletja pa tudi znotraj reformirane
husitske oz. utrakvistične cerkve v Češkem kraljestvu.
Da bi pridigarji svoje govore lahko zasnovali na standardnih bibličnih
tekstih, so bili oblikovani seznami in rokopisi (po 1439 tiskane knjige),
ki so postali znani kot postile. Te so sledile cerkvenemu koledarju čez
59
korektor Trubarjevega Tega celega Novega testamenta; in 4. bil je tisti član
revizijske komisije za tisk Dalmatinove Biblije, ki je pripravil njen čistopis.
Ugotovoljeno je bilo, da je bil Savinec tudi glavni redaktor Hišne postile
(1595), kar je razvidno iz njene jezikovne podobe, pa tudi iz njegovega
slovenskega predgovora, ki ga je datiral na »dan Primoža in Felicijana«,
9. junija 1595. S tem je, kot se zdi, izpostavil simboliko avtorstva, saj je bil
9. junij godovni dan Primoža Trubarja in obeh njegovih sinov – Primoža
ml. in Felicijana, torej prevajalca in izdajatelja Hišne postile. Felicijan Tru-
bar je v Tübingen odpotoval že marca 1595, vendar se je tiskanje Postile
moralo začeti kasneje, verjetno jeseni, kajti Felicijanov nemški predgovor,
ki je moral biti stavljen prav ob koncu priprave za tisk, je datiran »na dan
sv. Simona in Jude«, torej 28. oktobra istega leta (Glavan 1995, 6).
Post illa verba textus – žanr in njegove zgodovinske premene
Reformirana postila se kot tekstni žanr ni pojavila ex nihilo v preme-
nah časa in skozi razvoj zgolj reformirane cerkve na Nemškem. Perikope
na posamezni navadni nedeljski ali praznični dan skozi celotno cerkveno
leto so bile namreč v zahodni cerkvi s specifičnimi pridižnimi temami in
narativi povezane vse od srednjega veka (prim. npr. Landmann 1900).
V tem kontekstu je bil pridigarjev odklon od teme, ki je bila »standard
no« povezana z določeno perikopo, pogosto zanimivejši od običajnega
obligatnega pridiganja na snov perikope. Koncept »pridižnega kroga«,
ko so si teme glede na perikope po cerkvenem koledarju sledile od Kris-
tusovega rojstva (pridige, s katerimi se na prvo adventno nedeljo začne
cerkveno leto) preko velike noči, godov svetnikov in Marijinega vnebo
vzetja do novega božiča, tako ni bil iznajdba reformirane cerkve, zlasti
ne reformirane cerkve v Nemčiji. Pred njenim nastankom je namreč
obstajala bogata tradicija pridižnih in postilskih besedil, in to najprej v
rimski cerkvi, od prvih desetletij 15. stoletja pa tudi znotraj reformirane
husitske oz. utrakvistične cerkve v Češkem kraljestvu.
Da bi pridigarji svoje govore lahko zasnovali na standardnih bibličnih
tekstih, so bili oblikovani seznami in rokopisi (po 1439 tiskane knjige),
ki so postali znani kot postile. Te so sledile cerkvenemu koledarju čez
59
